Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
1. brezposelna oseba: iskalec ali iskalka zaposlitve, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom;
2. drugi iskalec zaposlitve ali druga iskalka zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: drugi iskalec zaposlitve): delovno aktivna ali neaktivna oseba in študent, ki išče zaposlitev;
3. denarno nadomestilo: nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu;
4. EURES: evropska mreža storitev, ki omogoča spremljanje mobilnosti za podporo prostemu gibanju delavcev in povezovanje evropskih trgov delovne sile ter za ozaveščanje državljanov o ustrezni zakonodaji skupnosti, predvidena z Uredbo Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L št. 257, z dne 19. 10. 1968, str. 2);
5. iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena ali iskalka zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena (v nadaljnjem besedilu: iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena): drugi iskalec zaposlitve v času trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali oseba, v zvezi s katero je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno, ali oseba, ki je zaposlena za določen čas in ji pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez tri mesece;
6. izvajalec ukrepa ali izvajalka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepa): pravna ali fizična oseba, ki izvaja ukrepe po tem zakonu in je določena v 72. členu tega zakona;
7. javno povabilo za zbiranje ponudb: povabilo delodajalcem, ki se želijo vključiti v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, da oddajo ponudbo za dodelitev subvencij in drugih oblik pomoči iz javnih sredstev, in se izvaja po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače;
8. kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
9. ranljive skupine na trgu dela: skupine na trgu dela, med katere spadajo vsi prikrajšani, resno prikrajšani delavci in invalidi po Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), (UL L št. 214/2008 z dne 9. avgusta 2008, str. 3);
10. raven izobraževanja: stopnjevanje učnega izkustva in zmožnosti, ki si jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da bi uspešno končali program;
11. samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;
12. trg dela: prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanji, veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela;
13. upokojenec ali upokojenka (v nadaljnjem besedilu: upokojenec): oseba, ki prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, razen prejemnikov družinske pokojnine ali vdovske pokojnine na podlagi dolžnosti preživljanja otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova ali vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja, kadar te pravice skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso pridobili trajno;
14. zavarovalna doba: obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
15. zavarovalno razmerje: razmerje, ki nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
16. zavarovanec ali zavarovanka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec): oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti;
17. zdravstveno zaposlitveno svetovanje: pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne ali primerne zaposlitve ali pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep aktivne politike zaposlovanja;
18. začasno ali občasno delo je plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo upravičenca ali upravičenke do opravljanja začasnega ali občasnega dela (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

(1) Delodajalci morajo Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) poslati prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, v kateri določijo pogoje za opravljanje dela. Prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ni potrebna, kadar delodajalec sklepa novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela z že zaposlenim delavcem, ali kadar se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave.
(2) Zavod prijavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela na željo delodajalca javno objavi in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
(3) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve predpiše minister, pristojen za delo.
(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
(2) Zavod ni dolžan izvesti javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal.
(3) Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(4) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.

(1) Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve in pri povečanju zaposlitvenih možnosti prijavi delavec, kateremu teče odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.
(2) Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe.

(1) Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:
– naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
– ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
– vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,– obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
– podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
– datum sklenitve pogodbe,
– urna postavka za opravljeno delo in
– predviden skupen znesek dohodka.
(2) Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(3) V sporih med delodajalcem in upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče.

(1) Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.
(2) Med upravičence iz prejšnjega odstavka se ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.

(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
(2) Urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 eurov, dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 eurov. Višina urne postavke in višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo.
(3) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:
– pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela.
(5) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(6) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur začasnega ali občasnega dela, kot je določeno v četrtem odstavku tega člena, vendar ne več kot 1.500 ur v koledarskem mesecu.
(7) V število zaposlenih delavcev iz četrtega in šestega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.

(1) Delodajalec je na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.
(2) Kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem koledarskem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

(1) Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25  %.
(2) Zavezanec za plačilo dajatve iz prejšnjega odstavka je delodajalec.

(1) Delodajalci nakazujejo sredstva iz dajatve, določene v prejšnjem členu, v proračun Republike Slovenije.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se odvajajo v proračunski sklad iz 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in 105/12).
(3) Delodajalec mora dajatev obračunati na posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati na dan izplačila dohodka.
(4) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dajatve iz 27.e člena tega zakona opravlja Davčna uprava Republike Slovenije.
(2) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem podpoglavjem, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejata davčni postopek oziroma davčno službo.

 (1) V register zunanjih izvajalcev se vpiše izbrani zunanji izvajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki izkaže interes za izvajanje aktivnosti programa APZ;
- ima pravno sposobnost za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te aktivnosti;
- ima zagotovljene finančne vire za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te aktivnosti;
- izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, določene v javnem pozivu;
- ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidaciji;
- ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve skladno z nacionalno zakonodajo;
- ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;
- izvaja aktivnosti s področja tega zakona kot eno izmed dejavnosti, za katero je registriran.
(2) Če izpolnjujejo pogoje iz tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka, se lahko v register zunanjih izvajalcev vpišejo tudi konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države.

(1) Vpis v register zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi predloga za vpis, ki ga vloži zunanji izvajalec pri izvajalcu ukrepov APZ.
(2) Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev se lahko vloži na posebej predpisanem obrazcu, ki ga skupaj s pozivom in tehnično specifikacijo storitev objavi izvajalec ukrepov APZ na svoji spletni strani.
(3) Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev vsebuje:
- izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;
- predlog izvedbe aktivnosti;
- skladnost aktivnosti s programom APZ;
- območje izvajanja dejavnosti;
- reference z izvajanjem podobnih aktivnosti.
(4) Če pride po vpisu zunanjega izvajalca v register zunanjih izvajalcev do sprememb programa APZ ali predpisov in te spremembe vplivajo na pogoje iz 40. člena tega zakona, se objavi poziv za dokazovanje izpolnjevanja spremenjenih pogojev.