(1) Ta zakon ureja:
1. opravljanje plačilnega prometa,
2. razmerja med izvajalcem plačilnega prometa in imetnikom transakcijskega računa,
3. razmerja med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije v plačilnem prometu,
4. opravljanje poravnav v plačilnem prometu,
5. izdajanje elektronskega denarja,
6. čezmejna plačila manjše vrednosti,
7. oblikovanje in upravljanje ter delovanje plačilnih sistemov,
8. nadzor nad opravljanjem plačilnega prometa,
9. statistiko in informiranje v zvezi s plačilnim prometom,
10. Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
11. organ, pristojen za javna plačila.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajonaslednje direktive Evropskih skupnosti:
–Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 odokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnihpapirjev (UL L št. 166, 11. 6. 1998, str. 45, v nadaljnjembesedilu:Direktiva 98/26/ES); –Direktiva 97/5/ES Evropskega parlamentain Sveta z dne 27. januarja 1997 o čezmejnih nakazilih (UL Lšt. 43,14. 2. 1997, str. 25, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 97/5/ES);
–Direktiva 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoruskrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskegadenarja (UL L št. 275, 27. 10. 2000, str. 39, v nadaljnjem besedilu:Direktiva 2000/46/ES).

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. transakcijski račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega imetnika transakcijskega računa do izvajalca plačilnega prometa, ki jo vodi izvajalec plačilnega prometa za imetnika transakcijskega računa, na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa;
2. poravnalni račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega člana plačilnega sistema do Banke Slovenije oziroma izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvršitvijo nalogov za poravnavo;
3. imetnik transakcijskega računa je fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki sklene z izvajalcem plačilnega prometa pogodbo o vodenju transakcijskega računa;
4. kritje fizične oziroma pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa je:
– vsota pozitivnega stanja in odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na transakcijskem računu (kritje na transakcijskem računu) oziroma
– gotovinski polog, ki ga nalogodajalec zagotovi izvajalcu plačilnega prometa kot kritje za izvršitev nakazila;
5. dobroimetje fizične oziroma pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa je:
– pozitivno stanje na njegovem transakcijskem računu pri tem izvajalcu oziroma
– dobroimetje pri tem izvajalcu, ki je bilo zagotovljeno v njegovo korist kot končnemu prejemniku plačila z izvršitvijo naloga v dobro računa tega izvajalca iz druge alinee 18. točke tega člena;
6. nalog za plačilo je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev v dobro drugega transakcijskega računa ali v dobro računa izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila;
7. nakazilo je nalog za plačilo, ki ga izvajalcu plačilnega prometa izda fizična ali pravna oseba (nalogodajalec), za izvršitev katerega izvajalcu plačilnega prometa zagotovi kritje z gotovinskim pologom;
8. izvajalec plačilnega prometa je oseba, ki v skladu s 4. členom tega zakona opravlja storitve plačilnega prometa;
9. izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca je izvajalec plačilnega prometa, ki mu je nalogodajalec izdal nalog za plačilo ali nalog za gotovinski dvig v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu;
10. izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila je izvajalec plačilnega prometa, ki:
– vodi transakcijski račun prejemnika plačila, v dobro katerega je bil izvršen nalog za plačilo oziroma nakazilo ali
– prejme nalog za plačilo oziroma nakazilo, ki se izvrši v dobro tega izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila iz druge alinee 18. točke tega člena;
11. posredniški izvajalec plačilnega prometa je izvajalec plačilnega prometa, ki za druge izvajalce plačilnega prometa opravlja posamezne storitve v zvezi z izvršitvijo naloga za plačilo in ni niti izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca niti izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila;
12. elektronski denar je plačilni instrument, ki predstavlja denarno terjatev imetnika do izdajatelja elektronskega denarja, ki ga izda izdajatelj v obliki elektronskega nosilca podatkov ali na način, ki imetniku omogoča z enostranskim pravnim poslom vzpostaviti denarno terjatev do izdajatelja v obliki elektronskega nosilca podatkov, proti prejemu plačila določenega denarnega zneska najmanj v višini izdanega elektronskega denarja, na katerem so shranjene vrednostne enote ter je s tem omogočeno, da imetnik elektronskega denarja s tem denarjem opravlja plačila pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja;
13. klirinška družba po tem zakonu je družba, ki opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema;
14. zasebnik po tem zakonu je fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi;
15. pojmi neposredni in posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja javne finance;
16. enotni zakladniški sistem je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za vse neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna;
17. nalogodajalec je fizična ali pravna oseba, ki izda izvajalcu plačilnega prometa nalog za plačilo ali nakazilo v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu plačilnega prometa;
18. prejemnik plačila je fizična ali pravna oseba, ki je:
– upravičen razpolagati z dobroimetjem, na podlagi naloga za plačilo oziroma nakazila, izvršenega v dobro njegovega transakcijskega računa, ki ga zanj vodi izvajalec plačilnega prometa, ali
– upravičen razpolagati z dobroimetjem zagotovljenim v njegovo korist, na podlagi naloga za plačilo ali nakazila izvršenega v dobro računa izvajalca plačilnega prometa;
19. stranka izvajalca plačilnega prometa je nalogodajalec v razmerju do izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca oziroma prejemnik plačila v razmerju do izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila;
20. sklep o izvršbi v tem zakonu pomeni sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje;
21. sklep o prisilni izterjavi ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja davčni postopek;
22. kot elektronski nosilec podatkov se šteje vsak medij, ki lahko varno hrani podatke in ki ga lahko imetnik uporablja za plačevanje ne glede na dejstvo, ali je medij v fizični posesti imetnika ali ne;
23. čezmejno plačilo je plačilo, ki se izvrši na podlagi naloga za plačilo oziroma nakazila, ki se glasi na plačilo v evrih ali v drugi valuti države članice Evropske unije in ki ga izda nalogodajalec:
– izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v državi članici Evropske unije ali
– izvajalcu plačilnega prometa v državi članici Evropske unije in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji. Nalogodajalec in prejemnik plačila je lahko ista oseba;
24. čezmejno plačilo manjše vrednosti je čezmejno plačilo, katerega znesek ne presega 50.000 evrov oziroma protivrednost 50.000 evrov;
25. nalog za čezmejno plačilo je nalog za plačilo oziroma nakazilo, katerega predmet je čezmejno plačilo;
26. nalog za plačilo v tujino je nalog za plačilo oziroma za nakazilo, ki ni nalog za čezmejno plačilo iz 25. točke tega člena ter ga izda nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v tujini;
27. nalog za plačilo iz tujine je nalog za plačilo oziroma nakazilo, ki ni nalog za čezmejno plačilo iz 25. točke tega člena ter ga izda nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa v tujini in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji;
28.postopki zaradi insolventnosti so postopki prisilne poravnave, stečajain neprostovoljne likvidacije ter drugi ukrepi oziroma postopki, kiizključujejo ali omejujejo izvršitev nalogov zaporavnavo.

Določbe 23. do 27. točke 3. člena, določbe 2.a poglavja, določba drugega odstavka 53. člena, določba petega odstavka 56. člena, določba šestega odstavka 57. člena in določba 12. točke prvega odstavka 75. člena zakona, ki se nanašajo na države članice Evropske unije veljajo za vse države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(1) Register transakcijskih računov je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov ter o sistemu enotnega zakladniškega računa s podračuni neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah.
(2)V registru transakcijskih računov se vodijo naslednji podatki otransakcijskih računih imetnikov:
1.podatki o imetniku transakcijskega računa:
–ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizičnaoseba,oziroma firma, sedež in naslov imetnika transakcijskega računa, ki jepravna oseba, oziroma firma, sedež in naslov ter ime in priimekimetnika transakcijskega računa, ki je zasebnik, oziroma naziv innaslov drugega imetnika transakcijskega računa;
–davčna številka imetnika,
–matična številka imetnika, ki je pravna oseba ali zasebnik;
2.podatki o transakcijskem računu: –številka računa,
–naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, kivodi transakcijski račun,
–podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmega odstavka 8. členatega zakona,
–oznaka vrste računa, ki je določena s predpisom iz sedmega odstavkatega člena,
–podatek o zaprtju računa.
(3) Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so osebni podatki, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, zato da se zzagotovitvijo teh podatkov izvajalcem plačilnega prometa omogočiizpolnjevanje obveznosti iz sedmega odstavka 8. člena tega zakona inizvajanje kontrole obstoja transakcijskih računov prejemnikov plačil pri izvrševanju plačilnih nalogov s ciljem tekočegaopravljanjaplačilnega prometa v državi. Podatki o transakcijskih računih fizičnihoseb se obdelujejo v registru tudi z namenom, da se ti podatkizagotovijo osebam iz tretje alinee drugega odstavka 29. člena tegazakona.
(4)(2) Izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijske račune, mora tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov.
(5) (3) Register transakcijskih računov vodi Banka Slovenije.
(6)(4) Register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov.
(7) (5) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov ter določi pravila odpiranja transakcijskih računov s posebnim statusom in njihovega vodenja v registru transakcijskih računov.
(8) (6)Banka Slovenije lahko s predpisom iz petega sedmega odstavka tega člena za vodenje registra transakcijskih računov pooblasti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(Vsebinain javnost registra transakcijskih računov)V registru transakcijskih računov se vodijo naslednji podatki otransakcijskih računih posameznega imetnika transakcijskega računa:
1. podatki o imetnikutransakcijskega računa:
– ime in priimek ternaslov imetnika transakcijskegaračuna, ki je fizična oseba oziroma firma, sedež in naslov imetnikatransakcijskega računa, ki je pravna oseba oziroma firma, sedež innaslov terime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je zasebnik, oziromanazivdrugega imetnika transakcijskega računa,
– davčnaštevilka in matična številka pravne osebe inzasebnika;
2. podatki o transakcijskemračunu:
– številkaračuna,
– naziv in matičnaštevilka izvajalca plačilnegaprometa, ki vodi transakcijski račun;
– podatek ovzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmegaodstavka 8. člena tega zakona;
3. drugi podatki, potrebni zavodenje registra, ki jihdoloči Banka Slovenije s predpisom iz petega odstavka 28. člena tegazakona.
(2) Podatki o transakcijskihračunih so javni indostopni na spletni strani Banke Slovenije.
(3) Ne glede naprejšnje odstavke tega člena BankaSlovenije ali od nje pooblaščena organizacija dnevnopošilja podatke izregistra transakcijskih računov Davčni upravi Republike Slovenije zanjihovvpis v davčni register.
(1) Podatki otransakcijskih računih pravnihoseb,zasebnikov v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in drugih imetnikov, ki niso fizične osebe, so javni in jih lahko pridobi vsak,ne da bi moral za to izkazati pravni interes. Ti podatki so dostopnitudi na spletni strani Banke Slovenije.
(2) Podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko pridobijo:
–imetnik transakcijskega računa glede podatkov, ki senanašajo nanj,
–izvajalci plačilnega prometa, ki jih pridobijo za namene iz tretjegaodstavka 28. člena tega zakona,
–osebe in drugi subjekti, za katere zakon določa pravno podlago in namen posredovanja osebnih podatkov.
(3) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov oračunih imetnikov, ki so fizične osebe, mora vsebovati ime in priimekoziroma firmo ter naslov prosilca in njegov podpis. Za identifikacijoimetnika transakcijskega računa mora prosilec v zahtevi navesti ime,priimek in davčno številko imetnika, katerega podatkezahteva. Vprimeru iz tretje alinee prejšnjega odstavka mora zahtevavsebovatinavedbo pravne podlage in namen obdelave osebnih podatkov.
(4) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov sevloži v pisni ali elektronski obliki. Pogoje in način vložitve zahtev velektronski obliki določi Banka Slovenije.
(5) Banka Slovenijese s posameznimi prosilci, ki so upravičeni do podatkov iz registratransakcijskih računov, lahko s pogodbo dogovori o elektronskem pošiljanju podatkov. Z državnimi organi in nosilci javnihpooblastil,ki so na podlagi posebnega zakona upravičeni pridobiti določene podatkev okviru izvrševanja svojih pristojnosti, lahko BankaSlovenije sklenepogodbo o neposrednem elektronskem dostopu do podatkov iz registratransakcijskih računov.
(6) Za posredovanje podatkov iz registratransakcijskih računov Banka Slovenije prosilcu zaračunastroške vskladu s tarifo Banke Slovenije.
(7) Ne glede na prejšnjiodstavek Banka Slovenije prosilcu, za katerega poseben zakon določabrezplačno pridobitev podatkov, ne zaračuna posredovanja podatkov izregistra transakcijskih računov.

Ponudba, ki jo da izvajalec plačilnega prometa na zahtevo stranke, za izvršitev čezmejnega plačila manjše vrednosti, mora vsebovati navedbo časa, v katerem bo plačilo izvršeno in navedbo provizij in drugih stroškov, razen tistih, ki so povezani z uporabo tečaja. Ponudba veže izvajalca plačilnega prometa do izteka roka za sprejem ponudbe.