Ne glede na določbe o krajevni pristojnosti, določene z zakonom, se pri izvršbi na podlagi verodostojne listine predlogi za izvršbo vložijo pri Okrajnemu sodišču v Ljubljani. O predlogih odloči to sodišče.
Ne glede na enajsti odstavek 40. člena tega zakona in ne glede na Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine plača sodna taksa za predlog in sklep o izvršbi z navedbo sklicne številke, ki je navedena na obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ali je zavezancu sporočena po elektronski poti v primeru, da ta vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine po elektronski poti.
Če sodna taksa za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ni poslan po elektronski poti, in za sklep o izvršbi ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna sodišče s takšnim predlogom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Zahteva mora vsebovati višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko ter opozorilo glede posledic, če sodna taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če taksni zavezanec ne plača sodne takse z uporabo sklicne številke, navedene v zahtevi.
Šteje se, da je predlog za izvršbo iz prejšnjega odstavka umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani.
V primeru iz prvega odstavka tega člena zavezancu ni treba prilagati dokazil o plačilu sodne takse.

V drugih primerih nastanka taksne obveznosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, razen glede obveznosti, navedenih v 40.a in 61.a členu tega zakona, plača zavezanec sodno takso ne glede na Zakon o sodnih taksah (Uradni list, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) po prejemu naloga, ki mu ga pošlje sodišče. Pri tem mora navesti sklicno številko, ki jo sodišče navede v nalogu.
Če zavezanec takse ne plača v roku, določenem v nalogu iz prejšnjega odstavka, ali če je ne plača z uporabo sklicne številke, navedene v nalogu, se sodna taksa prisilno izterja po določbah zakona, ki ureja sodne takse.V primeru iz prvega odstavka tega člena zavezancu ni treba prilagati dokazil o plačilu sodne takse.

Ne glede na določbe o krajevni pristojnosti, določeni z zakonom, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za odločanje o predlogih za izvršbo in za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Ne glede na določbe o krajevni pristojnosti, določeni z zakonom, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.

Za popravo potrdila iz prvega in drugega odstavka 42.a člena tega zakona je pristojen organ, ki je po prvem oziroma drugem odstavku 42.a člena tega zakona potrdilo izdal.
Za razveljavitev potrdila iz prvega in drugega odstavka 42.a člena tega zakona je pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
Za razveljavitev potrdila iz prvega odstavka 42.a člena tega zakona je pristojno sodišče oziroma organ, ki ga je izdal.
Če izvršilni postopek še ni uveden, je za razveljavitev iz prejšnjega odstavka pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče.
Pristojni organ na zahtevo stranke popravi ali razveljavi potrdilo s sklepom.

Ne glede na Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine plača sodna taksa za ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine z navedbo sklicne številke, ki je navedena v sklepu o izvršbi.
Če sodna taksa za ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna sodišče s takšnim ugovorom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Zahteva mora vsebovati višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko ter opozorilo glede posledic, če sodna taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če taksni zavezanec ne plača takse z uporabo sklicne številke, navedene v zahtevi.
Šteje se, da je ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine iz prejšnjega odstavka umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani.
V primeru iz prvega odstavka tega člena zavezancu ni treba prilagati dokazil o plačilu sodne takse.

Javne dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino.
Če se sklene neposredna pogodba, položi kupec varščino tistemu, s katerim jo je sklenil, in to neposredno pred sklenitvijo pogodbe.
Varščine so oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine.
Varščina znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine.
Ponudniki, katerih ponudbe niso bile sprejete, dobijo varščino na njihov transakcijski račun nakazano nazaj v 15 dneh po koncu javne dražbe razen, če zakon ne določa drugače.

Kupec mora položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji.
Kupec, ki je edini upnik, je lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Sodišče o predlogu upnika odloči s posebnim sklepom.
Če kupec v določenem roku ne položi kupnine, sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo.
Če kupec v določenem roku ne položi kupnine, se mu položena varščina ne vrne, sodišče pa na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo.
Iz položene varščine se poravnajo stroški za novo prodajo in nadomesti razlika med ceno, doseženo pri prejšnji in pri novi prodaji.