(1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, ime lahko sestavlja tudi prevod imena v italijanskem ali madžarskem jeziku. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih.
(2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje ali klub. Iz imena društva mora biti razvidna dejavnost društva. Ime društva ima lahko tudi dodatek, ki društvo podrobneje označuje. V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva.
(3) Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Za dodatno sestavino imena ne velja določba prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na uporabo jezika, če:
– je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti;
– gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji;
– gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena;
– gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza;
– gre za domišljijsko poimenovanje, ali
– gre za mrtvi jezik.
(3) (4) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
(4) (5) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.
(5) (6) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
(6) (7) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije društva.

(1) Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, v skladu s tem zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
(2) Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko društvo s temeljnim aktom ali posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
– da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
– da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 5 milijonov tolarjev 30.000 eurov;
– da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 10 milijonov tolarjev 50.000 eurov.
(4) Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 2 milijonov 10.000 eurov tolarjev, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.
(5) Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.
(6) Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila morata biti v skladu z računovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.
(7) Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka tega člena.

(1) Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 200 milijonov tolarjev 1 milijon eurov, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor (v nadaljnjem besedilu: revizor), na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2) Revizor ugotavlja tudi, ali je poročilo o poslovanju društva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in zahtevami tega zakona. Revizorjevo poročilo mora vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, iz katerega je razvidna ocena iz šestega odstavka prejšnjega člena.
(3) Revizija mora biti opravljena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.

(1) Vlogo za podelitev statusa društva v javnem interesu društvo poda pri pristojnem ministrstvu.
(2) Vlogi mora priložiti:
– kopijo veljavnega temeljnega akta društva, ki je v zbirki listin registra društev;
– osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča;
– poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih aktivnosti, ki jih je društvo izvajalo v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje;
– letno poročilo društva za zadnji dve leti, društvo iz 27. člena tega zakona pa tudi revizorjevo poročilo;
– sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;
– dokazilo o rezultatih svojega delovanja;
– morebitna druga dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa posebni zakon.
(3) Pristojno ministrstvo si v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu iz uradne evidence pridobi podatek o registraciji društva, ustanoviteljih in zastopniku društva ter kopijo veljavnega temeljnega akta društva, ki je v zbirki listin registra društev, od AJPES pa letni poročili društva za zadnji dve leti, za društvo iz 27. člena tega zakona pa tudi oceno revizorja.