(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica uporabe hlapnih organskih spojin, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja.
(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/42/ES z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil ter o spremembi Direktive 1999/13/ES (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 87) za izvajanje Odločbe Komisije (ES) št. 2007/205/ES z dne 22. marca 2007 o vzpostavitvi enotne oblike prvega poročila držav članic o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/42/ES o omejevanju emisij nekaterih hlapnih organskih spojin (UL L št. 91 z dne 31. 3. 2007, str. 48) določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica uporabe hlapnih organskih spojin, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja.
(2) Ta uredba določa tudi merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. organsko topilo je katerakoli hlapna organska spojina, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje ali za razredčenje surovin, izdelkov ali odpadnih snovi ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot disperzni medij, kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, kot plastifikator ali kot zaščitno sredstvo;
2. premazno sredstvo na vodni podlagi (v nadaljnjem besedilu: VP) je premazno sredstvo, katerega viskoznost se uravnava z uporabo vode;
3. premazno sredstvo na podlagi topila (v nadaljnjem besedilu: PT) je premazno sredstvo, katerega viskoznost se uravnava z uporabo organskega topila;
4. proizvajalec proizvodov z organskimi topili je oseba s sedežem v RS, ki izdeluje proizvode z organskimi topili za namen dajanja v promet pod svojo blagovno znamko. Če oseba izdeluje proizvode z organskimi topili z blagovno znamko druge osebe, se za proizvajalca proizvodov z organskimi topili šteje imetnik blagovne znamke. Če pridobitelj proizvodov z organskimi topili vnaša na ozemlje RS proizvode z organskimi topili z blagovno znamko pravne osebe, registrirane v RS za proizvodnjo proizvodov z organskimi topili, se za proizvajalca proizvodov z organskimi topili šteje imetnik blagovne znamke. Proizvajalec proizvodov z organskimi topili šteje za proizvajalca proizvodov z organskimi topili tudi za proizvode z organskimi topili, ki jih uporabi sam kot končni uporabnik;
5. pridobitelj proizvodov z organskimi topili je oseba s sedežem v RS, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine s proizvodi z organskimi topili organska topila takšne proizvode pridobi v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in jih vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj proizvodov z organskimi topili šteje za pridobitelja proizvodov z organskimi topili tudi za proizvode z organskimi topili, ki jih uporabi sam kot njihov končni uporabnik.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja mejne vrednosti emisij hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so:– proizvodi z organskimi topili, proizvedeni v RS, prvič dani v promet v RS ali prvič dani v uporabo, če je njihov proizvajalec tudi njihov končni uporabnik, in
– proizvodi z organskimi topili, pridobljeni v drugi državi članici EU ali uvoženi iz tretjih držav, prvič dani v promet v RS ali prvič dani v uporabo, če je njihov pridobitelj tudi njihov končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba s sedežem v RS, ki daje proizvode z organskimi topili prvič v promet in je proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka oseba, ki daje proizvode z organskimi topili prvič v promet in je proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili, ni zavezanec za plačilo okoljske dajatve:
– za proizvode z organskimi topili, ki se razvrščajo med barve in lake iz preglednice A v prilogi 1 te uredbe, če je letna količina teh proizvodov, ki jih zavezanec da v promet ali sam uporabi, manjša od 4.000 l, in
– za proizvode z organskimi topili, ki se razvrščajo med proizvode za ličenje vozil iz preglednice B v prilogi 1 te uredbe, če je letna količina teh proizvodov, ki jih zavezanec da v promet ali sam uporabi, manjša od 150 kg.
(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so:
– proizvodi z organskimi topili, proizvedeni v Republiki Sloveniji, prvič dani v promet v Republiki Sloveniji ali uporabljeni, če je njihov proizvajalec tudi njihov končni uporabnik, in
– proizvodi z organskimi topili, pridobljeni iz druge države članice EU ali uvoženi iz tretjih držav.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je:
– proizvajalec s sedežem v Republiki Sloveniji, ki daje proizvode z organskimi topili prvič v promet v Republiki Sloveniji,
– pridobitelj proizvodov z organskimi topili s sedežem v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka oseba iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za plačilo okoljske dajatve, če je skupna letna količina vseh proizvodov iz priloge 1 te uredbe manjša od 150 kg.

(1) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve sta letno nadomestilo zaradi vodenja evidenc proizvajalcev in pridobiteljev proizvodov z organskimi topili (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in enota obremenitve zraka z emisijo hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve).
(2) Enota obremenitve je enaka emisiji 0,1 kg hlapnih organskih spojin, ki jih vsebuje izdelek z organskimi topili.
(3) Število enot obremenitve je za posamezno kategorijo in tip proizvodov z organskimi topili določeno v preglednicah A in B priloge 1 te uredbe.
(4) Nadomestilo plačujejo zavezanci v dveh obrokih letno na koncu vsakega polletnega obdobja obračuna okoljske dajatve.
(5) Okoljska dajatev se na koncu vsakega polletnega obdobja obračuna okoljske dajatve plačuje od vsote:– nadomestila in– seštevka enot obremenitve za proizvode z organskimi topili, ki so bili dani v promet ali so jih proizvajalci in pridobitelji v tem obdobju obračuna okoljske dajatve uporabili sami.
(5) Okoljska dajatev se na koncu vsakega polletnega obdobja obračuna okoljske dajatve plačuje od vsote: – nadomestila in– seštevka enot obremenitve za proizvode z organskimi topili, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(6) Višino zneska okoljske dajatve za nadomestilo in za enoto obremenitve določi Vlada RS s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS.

(1) Evidenco o dajanju proizvodov z organskimi topili v promet mora ločeno po vrsti in količini teh proizvodov, za katero je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s 5. členom te uredbe, voditi:– proizvajalec proizvodov z organskimi topili za proizvode z organskimi topili, ki jih daje v promet v RS ali jih sam uporablja kot končni uporabnik, in– pridobitelj proizvodov z organskimi topili za proizvode z organskimi topili, ki jih daje v promet v RS ali jih sam uporablja kot končni uporabnik.
(1) Evidenco proizvedenih, pridobljenih ali uvoženih proizvodov z organskimi topili, ločeno po vrsti, količini in vsebnosti HOS, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s 5. členom te uredbe, mora voditi:
– proizvajalec proizvodov z organskimi topili za proizvode z organskimi topili, ki jih daje v promet v Republiki Sloveniji, ali jih sam uporablja kot končni uporabnik, in
– pridobitelj proizvodov z organskimi topili za proizvode z organskimi topili, ki jih pridobi iz druge države članice EU ali uvozi iz tretjih držav.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka polletni obračun okoljske dajatve, ki ga predložijo carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za januar, februar, marec, april, maj in junij tekočega leta in do 20. januarja tekočega leta za julij, avgust, september, oktober, november in december preteklega leta.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
1. obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev;
2. količina proizvodov z organskimi topili, dana v promet v RS ali porabljena za lastno rabo, po oznakah, tipih in enotah obremenitve, ki jih zaradi vsebnosti organskih topil povzroča 1 liter teh proizvodov (v nadaljnjem besedilu: EO/l);
2. količina proizvodov z organskimi topili, proizvedena, pridobljena ali uvožena, po oznakah, tipih in enotah obremenitve, ki jih zaradi vsebnosti organskih topil povzroča 1 liter teh proizvodov (v nadaljnjem besedilu: EO/l);
3. znesek obračunane okoljske dajatve po oznakah, tipih proizvodov z organskimi topili in EO/l v teh proizvodih;
4. končni znesek za plačilo okoljske dajatve v obdobju, za katero se plačuje okoljska dajatev;
5. količina proizvodov z organskimi topili, po oznakah, tipih in enotah obremenitve, ki jih je pridobitelj izvozil iz območja EU oziroma iznesel v druge države članice EU v istem davčnem obdobju.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo obračunano okoljsko dajatev plačati do zadnjega dne v mesecu, ki sledi polletju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(5) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo predložiti carinskemu organu polletni obračun okoljske dajatve na obrazcu »HOS-OBR«, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe. Obrazec »HOS-OBR« je dostopen tudi na spletni strani carinskega organa.
(6) Zavezanec mora predložiti obračun okoljske dajatve ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve za proizvode z organskimi topili, ki so bili dani v promet ali uporabljeni, ali ne.
(7) Pridobitelj, ki proizvode z organskimi topili iznese v drugo državo članico EU ali jih izvozi izven območja EU v svojem imenu in za svoj račun in je za njih plačal okoljsko dajatev v enem od prejšnjih obračunskih obdobij, lahko vračilo okoljske dajatve iz 11. člena te uredbe uveljavlja na podlagi obrazca iz petega odstavka tega člena.