(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je:
– EE oprema, proizvedena v RS, prvič dana v promet v RS ali ko je prvič uporabljena v RS, če je proizvajalec te opreme tudi njen končni uporabnik,
– EE oprema, pridobljena v drugi državi članici EU ali uvožena iz tretjih držav, prvič dana v promet v RS ali ob prvi uporabi EE opreme v RS, če je pridobitelj te opreme tudi njegov končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je pravna oseba, ki daje EE opremo v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj.

(1) Evidenco o dajanju EE opreme na trg mora ločeno po vrsti in količini EE opreme, za katero je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s 5. členom te uredbe, voditi:
– proizvajalec za EE opremo, ki jo daje v promet v RS ali jo sam uporablja kot končni uporabnik,
– pridobitelj za EE opremo, ki jo daje v promet v RS ali jo sam uporablja kot končni uporabnik.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka trimesečni obračun okoljske dajatve, ki ga morajo predložiti carinskemu organu do 20. dne meseca, ki sledi trimesečnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka obračun okoljske dajatve in ga predložijo carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za april, maj in junij tekočega leta, do 20. oktobra tekočega leta za julij, avgust, september tekočega leta, do 20. januarja tekočega leta za oktober, november in december preteklega leta in do 20. aprila tekočega leta za januar, februar in marec tekočega leta.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
– obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev,
– število kosov EE opreme po tarifnih oznakah KN, razredih in tipih iz drugega odstavka tretjega člena te uredbe, ki je bila dana v promet v RS,
– število kosov EE opreme po tarifnih oznakah KN, razredih in tipih iz drugega odstavka tretjega člena te uredbe, ki jo je proizvajalec iznesel na območje EU,
– zneski obračunane okoljske dajatve po razredih EE opreme,
– končni znesek za plačilo okoljske dajatve v obdobju, za katero se plačuje okoljska dajatev.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo obračunano okoljsko dajatev plačati do zadnjega dne meseca, ki sledi trimesečnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(5) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo predložiti carinskemu organu trimesečni obračun okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Proizvajalec ali pridobitelj mora predložiti obračun okoljske dajatve ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati okoljsko dajatev za EE opremo, ki je bila dana v promet v RS ali uporabljena v RS, ali ne.

Za obračunavanje obresti, doplačilo in vračilo vplačane okoljske dajatve, postopek prisilne izterjave, uporabo pravnih sredstev in za vsa druga vprašanja postopka, stvarne in krajevne pristojnosti carinskega organa se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek, oziroma carinski predpisi in predpisi, ki urejajo carinsko službo.

(1) Do vračila okoljske dajatve, vplačane za seštevek enot obremenitve, je upravičena pravna oseba, ki EE opremo, za katera je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali jih izvozi.
(1) Do vračila okoljske dajatve, vplačane za seštevek enot obremenitve, je upravičena oseba, ki EE opremo, za katero je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali jo izvozi.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) predloži carinskemu organu zahtevek za vračilo okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, v roku 60 dni po poteku meseca, v katerem je bila okoljska dajatev plačana, in je bila električna in elektronska oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve mora vsebovati naslednje podatke:
– tarifno oznako KN, razred in tip EE opreme, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve, in za katero uveljavlja vračilo okoljske dajatve,
– znesek plačane okoljske dajatve po tarifnih oznakah EE opreme,
– navedbo dokumenta, ki dokazuje, da je bila EE oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU,
– izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da razpolaga z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev obračunana in plačana ter da je bila EE oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU,
– navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj se izvrši izplačilo vračila.
(3) Vlagatelj je dolžan hraniti in na zahtevo carinskega organa predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve skladno s predpisi, ki urejajo davčni postopek.

(1) Z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če kot proizvajalec ali pridobitelj:
– proda EE opremo brez plačila okoljske dajatve,
– ne prijavi dejavnosti, za katero je zavezana plačevati okoljsko dajatev,
– ne predloži pravočasno obračuna okoljske dajatve,
– z obračunom ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun okoljske dajatve, oziroma predloži neresnične podatke,
– ne razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve.
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.