Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe električne in elektronske opreme ter posledično nastajanja odpadne električne in elektronske opreme in je prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).
Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe električne in elektronske opreme, vključno s prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki so vir električne energije v tej opremi, ter posledično nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, vključno z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki nastajajo kot izrabljeni vir električne energije v električni in elektronski opremi, in je prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: EE oprema) je oprema iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo;
1. električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: EE oprema) je oprema iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, ter prenosne baterije in akumulatorji iz predpisa, ki ureja baterije in akumulatorje in odpadne baterije in akumulatorje;
2. odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: odpadna EE oprema) je električna in elektronska oprema, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže;
3. odpadna EE oprema iz gospodinjstev je odpadna EE oprema, ki nastaja v gospodinjstvih ali v industriji, obrti in storitvenih dejavnosti in je zaradi svoje narave in količine podobna EE opremi iz gospodinjstev;
4. pridobitelj je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine z EE opremo pridobi EE opremo v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj je tudi oseba, ki pridobi EE opremo v drugi državi članici EU in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in jo zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
5. proizvajalec je vsaka oseba, ki ne glede na način prodaje, vključno s prodajo preko svetovnega spleta oziroma interneta:
– proizvaja in prodaja EE opremo pod svojim blagovnim znakom,
– prodaja pod svojim blagovnim znakom EE opremo, ki so jo proizvedli drugi dobavitelji EE opreme, pri čemer pa se prodajalec ne šteje za proizvajalca, če je na opremi blagovni znak izvornega proizvajalca v skladu s prejšnjo alineo.
6. prenosna baterija in akumulator je prenosna baterija in akumulator v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji, in sicer je baterija, gumbasta celica, baterijski sklop ali akumulator, ki je zapečaten, ročno prenosljiv in ni niti industrijska baterija ali akumulator niti avtomobilska baterija ali akumulator;
7. avtomobilska baterija ali akumulator je baterija ali akumulator, ki se uporablja za avtomobilski zaganjalnik, osvetlitev ali napajanje za vžig;
8. industrijska baterija ali akumulator je baterija ali akumulator, ki je namenjen izključno za industrijsko ali profesionalno uporabo ali se uporablja v vseh vrstah električnih vozil.
(2) Seznam EE opreme, iz katere nastaja odpadna EE oprema, vključno s tarifnimi oznakami kombinirane nomenklature, kamor se razvrščajo posamezni proizvodi EE opreme v skladu s carinskimi predpisi, in razredi EE opreme, v katere se razvršča odpadna EE oprema v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno ali elektronsko opremo, je v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje, na svojih spletnih straneh objavi seznam EE opreme, iz katere nastajajo odpadna EE oprema in odpadne prenosne baterije in akumulatorji, vključno s tarifnimi oznakami kombinirane nomenklature, kamor se razvrščajo posamezni proizvodi EE opreme in prenosne baterije in akumulatorji v skladu s carinskimi predpisi, in razredi EE opreme, v katere se razvršča odpadna EE oprema v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno ali elektronsko opremo.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je:
– EE oprema, proizvedena v RS, prvič dana v promet v RS ali ko je prvič uporabljena v RS, če je proizvajalec te opreme tudi njen končni uporabnik,
– EE oprema, pridobljena v drugi državi članici EU ali uvožena iz tretjih držav, prvič dana v promet v RS ali ob prvi uporabi EE opreme v RS, če je pridobitelj te opreme tudi njegov njen končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba, ki daje EE opremo v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena okoljske dajatve ne plačuje proizvajalec in pridobitelj za EE opremo, ki jo sam uporabi kot končni uporabnik zaradi izvajanja svoje dejavnosti, ki ni proizvodnja, popravljanje ali vzdrževanje kakršnekoli opreme, ki vsebuje EE opremo, če letna količina EE opreme ne presega 1.500 kg.

(1) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve sta letno nadomestilo zaradi vodenja evidenc zavezancev za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in enota obremenitve okolja zaradi nastajanja odpadne EE opreme (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve).
(2) Število enot obremenitve je za posamezno vrsto EE opreme določeno v 2. delu Priloge 1 v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Nadomestilo plačujejo vsi zavezanci v štirih obrokih letno na koncu vsakega trimesečnega obdobja obračuna okoljske dajatve.
(3) Nadomestilo plačujejo vsi zavezanci v dveh obrokih letno na koncu vsakega polletnega obdobja obračuna okoljske dajatve.
(4) Okoljska dajatev se na koncu vsakega trimesečnega polletnega obdobja obračuna okoljske dajatve plačuje od vsote:
– trimesečnega polletnega obroka nadomestila in
– seštevka enot obremenitve za EE opremo, ki je bila dana v promet v RS ali uporabljena v RS v tem obdobju obračuna okoljske dajatve.
(5) Višina zneska okoljske dajatve za nadomestilo in za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS.
(6) Pri določitvi zneska okoljske dajatve za enoto obremenitve lahko Vlada Republike Slovenije določi diferencirano višino glede na razred proizvoda iz seznama EE opreme iz Priloge 1 te uredbe ali glede na razred, v katero se razvršča odpadna EE oprema, ki nastaja iz EE opreme.
(6) Pri določitvi zneska okoljske dajatve za enoto obremenitve lahko Vlada Republike Slovenije določi diferencirano višino zneska okoljske dajatve po posameznih razredih in tipih proizvodov iz seznama EE opreme iz drugega odstavka 3. člena te uredbe.

(1) Evidenco o dajanju EE opreme na trg mora ločeno po vrsti in količini EE opreme, za katero je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s 5. členom te uredbe, voditi:
– proizvajalec za EE opremo, ki jo daje v promet v RS ali jo sam uporablja kot končni uporabnik,
– pridobitelj za EE opremo, ki jo daje v promet v RS ali jo sam uporablja kot končni uporabnik.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka obračun okoljske dajatve in ga predložijo carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za april, maj in junij tekočega leta, do 20. oktobra tekočega leta za julij, avgust, september tekočega leta, do 20. januarja tekočega leta za oktober, november in december preteklega leta in do 20. aprila tekočega leta za januar, februar in marec tekočega leta.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka obračun okoljske dajatve in ga predložijo carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za januar, februar, marec, april, maj in junij tekočega leta in do 20. januarja tekočega leta za julij, avgust, september, oktober, november in december preteklega leta.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
– obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev,
– število kosov in masa EE opreme po tarifnih oznakah KN, razredih in tipih iz drugega odstavka tretjega člena te uredbe, ki je bila dana v promet v RS,
– število kosov in masa EE opreme po tarifnih oznakah KN, razredih in tipih iz drugega odstavka tretjega člena te uredbe, ki jo je proizvajalec iznesel na območje EU,
– zneski obračunane okoljske dajatve po razredih EE opreme,
– končni znesek za plačilo okoljske dajatve v obdobju, za katero se plačuje okoljska dajatev.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo obračunano okoljsko dajatev plačati do zadnjega dne meseca, ki sledi trimesečnem polletnemu obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(5) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo predložiti carinskemu organu trimesečni polletni obračun okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Proizvajalec ali pridobitelj mora predložiti obračun okoljske dajatve ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati okoljsko dajatev za EE opremo, ki je bila dana v promet v RS ali uporabljena v RS, ali ne.
(7) Pri določanju števila kosov in mase EE opreme je treba v primeru električne ali elektronske opreme, v katero so vgrajene prenosne baterije in akumulatorji, obračunati posebej maso električne ali elektronske opremo brez vgrajenih baterij ali akumulatorjev in posebej število kosov in maso baterij ali akumulatorjev, ki so vgrajeni v električno oziroma elektronsko opremo.

(1) Proizvajalec in pridobitelj je dolžan carinskemu organu prijaviti, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, prične, spremeni ali preneha.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pri carinskem organu vložiti prijavo dejavnosti, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba iz prvega odstavka tega člena predložiti carinskemu organu prijavo na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je dolžna obračunati in plačevati okoljsko dajatev, mora v roku 15 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti carinskemu organu predložiti obvestilo o prenehanju obstoja oziroma opravljanja dejavnosti na obrazcu iz Priloge 4 te uredbe. Prekinitev oziroma prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi nepredvidenih razlogov pa mora carinskemu organu prijaviti nemudoma na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, zaradi katere mora obračunati in plačevati okoljsko dajatev, ali če iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 5. člena te uredbe, ni več zavezanec za plačilo okoljske dajatve, mora v 15 dneh pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti oziroma plačevanja okoljske dajatve carinskemu organu na obrazcu iz Priloge 4 te uredbe predložiti obvestilo o prenehanju obstoja ali opravljanja dejavnosti oziroma o prenehanju plačevanja okoljske dajatve iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 5. člena te uredbe. Prekinitev oziroma prenehanje opravljanja dejavnosti iz nepredvidenih razlogov pa mora carinskemu organu prijaviti nemudoma na obrazcu iz Priloge 4 te uredbe.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, carinski organ odloči o izbrisu iz evidence iz 10. člena te uredbe na njeno zahtevo, pri čemer hkrati odloči tudi o obveznosti plačila zapadlih obveznosti okoljske dajatve.

(1) Carinski organ vzpostavi in vodi posebno evidenco proizvajalcev in pridobiteljev.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– firmo in sedež proizvajalca oziroma pridobitelja ter davčno številko,
– tarifno oznako KN, razred in tip EE opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno EE opremo, na katere se nanaša prijava dejavnosti, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve,
– datum začetka, spremembe in prenehanja opravljanja dejavnosti.
IV. VRAČILO PLAČANE OKOLJSKE DAJATVE

(1) Do vračila okoljske dajatve, vplačane za seštevek enot obremenitve, je upravičena oseba, ki EE opremo, za katero je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali jo izvozi.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) predloži carinskemu organu zahtevek za vračilo okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, v roku 60 dni po poteku meseca, v katerem je bila okoljska dajatev plačana vzroka za nastanek vračila okoljske dajatve, in je bila električna in elektronska oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve mora vsebovati naslednje podatke:
– tarifno oznako KN, razred in tip EE opreme, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve, in za katero uveljavlja vračilo okoljske dajatve,
– znesek plačane okoljske dajatve po tarifnih oznakah EE opreme,
– navedbo dokumenta, ki dokazuje, da je bila EE oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU,
– izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da razpolaga z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev obračunana in plačana ter da je bila EE oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU,
– navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj se izvrši izplačilo vračila.
(3) Vlagatelj je dolžan hraniti in na zahtevo carinskega organa predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve skladno s predpisi, ki urejajo davčni postopek.

(1) Z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če kot proizvajalec ali pridobitelj:– proda EE opremo brez plačila okoljske dajatve,
– ne prijavi dejavnosti, za katero je zavezana plačevati okoljsko dajatev,
– ne predloži pravočasno obračuna okoljske dajatve,
– z obračunom ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun okoljske dajatve, oziroma predloži neresnične podatke, 
– ne razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve.
(1) Z globo od 4.100 do 40.000 evrov se za prekršek kaznuje proizvajalec in pridobitelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– kot zavezanec ne obračuna okoljske dajatve, ko v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe nastane obveznost za njen obračun,
– ne predloži obračuna okoljske dajatve carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za januar, februar, marec, april, maj in junij tekočega leta in do 20. januarja tekočega leta za julij, avgust, september, oktober, november in december preteklega leta v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne prijavi carinskemu organu, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, prične, spremeni ali preneha, v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne hrani ali na zahtevo carinskega organa ne predloži dokumentov, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve skladno s predpisi, ki urejajo davčni postopek, v skladu s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe.
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.