Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
10
Kjer davčna osnova sredstva ali obveznosti ni takoj očitna, je koristno upoštevati temeljno načelo, na katerem temelji ta standard: da mora podjetje z nekaterimi omejenimi izjemami pripoznati odloženo obveznost za davek (terjatev za davek), če bo povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila v prihodnosti večje (manjše) plačilo davka, kot če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. Zgled C, ki sledi 52. členu, prikazuje okoliščine, ko utegne biti koristno upoštevati to temeljno načelo, na primer kadar je davčna osnova kakega sredstva ali obveznosti odvisna od pričakovanega načina povračila ali poravnave.
Kjer davčna osnova sredstva ali obveznosti ni takoj očitna, je koristno upoštevati temeljno načelo, na katerem temelji ta standard, in sicer, da mora podjetje z nekaterimi omejenimi izjemami pripoznati odloženo obveznost (terjatev) za davek, če bo povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila v prihodnosti večje (manjše) plačilo davka, kot če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. Zgled C, ki sledi 51.A členu, prikazuje okoliščine, ko utegne biti koristno upoštevati to temeljno načelo, na primer kadar je davčna osnova kakega sredstva ali obveznosti odvisna od pričakovanega načina povrnitve ali poravnave.
Kjer davčna osnova sredstva ali obveznosti ni takoj očitna, je koristno upoštevati temeljno načelo, na katerem temelji ta standard, in sicer, da mora podjetje z nekaterimi omejenimi izjemami pripoznati odloženo obveznost (terjatev) za davek, če bo povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila v prihodnosti večje (manjše) plačilo davka, kot če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. Zgled C, ki sledi 51.A členu, prikazuje okoliščine, ko utegne biti koristno upoštevati to temeljno načelo, na primer kadar je davčna osnova kakega sredstva ali obveznosti odvisna od pričakovanega načina povrnitve ali poravnave.
51A
V nekaterih jurisdikcijah način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), lahko vpliva na eno izmed naslednjega ali na oboje:
(a) davčno stopnjo, ki se uporablja, ko podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), in
(b) na davčno osnovo sredstva (obveznosti).
V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti in terjatve za davek z uporabo davčne stopnje in davčne osnove, ki sta skladni s pričakovanim načinom povrnitve ali poravnave.
Zgled A
Opredmeteno osnovno sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno osnovo 60. Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa za druge dohodke.
Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek v višini 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek v višini 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo zadržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo.
Zgled B
Opredmeteno osnovno sredstvo ima nabavno vrednost 100 in knjigovodska vrednost 80 je prevrednotena na 150. Za davčne namene ni ustrezne prilagoditve. Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo kumulativni amortizacijski popravek vrednosti 30 vključen v obdavčljivi dobiček, toda izkupiček nad nabavno vrednostjo ne bo obdavčljiv.
Davčna osnova sredstva je 70 in zato obstaja obdavčljiva začasna razlika 80. Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80). Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako:
Zgled C
Podatki so enaki kot v zgledu B, razen da, če se sredstva prodajo za več kot za nabavno vrednost, se kumulativna davčna amortizacija vključi v obdavčljivi dobiček (obdavčen s 30 %) in čisti izkupiček obdavči s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti 110.
Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je davčna osnova 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80) kot v zgledu B.
Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, lahko odšteje indeksirano nabavno vrednost 110. Čisti izkupiček 40 bo obdavčen s 40 %. Poleg tega bo kumulativna davčna amortizacija 30 vključena v obdavčljivi dobiček in obdavčena s 30 %. Na tej podlagi je davčna osnova 80 (110 manj 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in obdavčljiva obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). Če v tem zgledu davčna osnova ni takoj očitna, lahko koristi upoštevanje temeljnega načela, določenega v 10. členu.
(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).
(a) davčno stopnjo, ki se uporablja, ko podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), in
(b) na davčno osnovo sredstva (obveznosti).
V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti in terjatve za davek z uporabo davčne stopnje in davčne osnove, ki sta skladni s pričakovanim načinom povrnitve ali poravnave.
Zgled A
Opredmeteno osnovno sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno osnovo 60. Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa za druge dohodke.
Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek v višini 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek v višini 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo zadržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo.
Zgled B
Opredmeteno osnovno sredstvo ima nabavno vrednost 100 in knjigovodska vrednost 80 je prevrednotena na 150. Za davčne namene ni ustrezne prilagoditve. Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo kumulativni amortizacijski popravek vrednosti 30 vključen v obdavčljivi dobiček, toda izkupiček nad nabavno vrednostjo ne bo obdavčljiv.
Davčna osnova sredstva je 70 in zato obstaja obdavčljiva začasna razlika 80. Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80). Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako:
+------------------------+---------------+-------------------+-----------------+(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).
| |Obdavčljiva | Davčna |Odložena |
| |začasna | stopnja | obveznsot |
| |razlika | | za davek |
+------------------------+---------------+-------------------+-----------------+
|Kumulativna davčna | | |
|amortizacija | 30 | 30 % | 9 |
+------------------------+---------------+-------------------+-----------------+
|Izkupiček nad nabavno | 50 | nič | - |
|vrednostjo | | | |
+------------------------+===============+-------------------+=================+
|Skupaj | 80 | | 9 |
+------------------------+===============+-------------------+=================+
Zgled C
Podatki so enaki kot v zgledu B, razen da, če se sredstva prodajo za več kot za nabavno vrednost, se kumulativna davčna amortizacija vključi v obdavčljivi dobiček (obdavčen s 30 %) in čisti izkupiček obdavči s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti 110.
Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je davčna osnova 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80) kot v zgledu B.
Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, lahko odšteje indeksirano nabavno vrednost 110. Čisti izkupiček 40 bo obdavčen s 40 %. Poleg tega bo kumulativna davčna amortizacija 30 vključena v obdavčljivi dobiček in obdavčena s 30 %. Na tej podlagi je davčna osnova 80 (110 manj 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in obdavčljiva obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). Če v tem zgledu davčna osnova ni takoj očitna, lahko koristi upoštevanje temeljnega načela, določenega v 10. členu.
(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).
51B
Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz neamortizirljivega sredstva, ki se meri z uporabo modela za prevrednotenje v MRS 16, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti neamortizirljivega sredstva prek prodaje, ne glede na podlago merjenja knjigovodske vrednosti tega sredstva. Torej če zakon o davku določa, da se davčna stopnja, uporabljena na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz prodaje sredstva, razlikuje od davčne stopnje, uporabljene na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz uporabe sredstva, se pri merjenju odložene obveznosti ali terjatve za davek, ki se nanaša na neamortizirljivo sredstvo, uporabi prva izmed njiju.
51C
51C Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz naložbene nepremičnine, ki se meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine povrnjena s prodajo. V skladu s tem, razen če ni predpostavka ovržena, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti naložbene nepremičnine v celoti prek prodaje. Ta predpostavka je ovržena, če je naložbena nepremičnina amortizirljiva in je znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi naložbene nepremičnine, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo. Če je predpostavka ovržena, se upoštevajo zahteve iz 51. člena in 51.A člena.
Zgled, ki pojasnjuje 51.C člen
Naložbena nepremičnina ima nabavno vrednost 100 in pošteno vrednost 150. Meri se z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40. Zajema zemljišče z nabavno vrednostjo 40 in pošteno vrednostjo 60 ter zgradbo z nabavno vrednostjo 60 in pošteno vrednostjo 90. Zemljišče ima neomejeno dobo koristnosti.
Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti zgradbe pri obračunu davka je 30. Neuresničene spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne vplivajo na obdavčljivi dobiček. Če se naložbena nepremičnina proda za več kot za nabavno vrednost, se razveljavitev kumulativne davčne amortizacije v višini 30 vključi v obdavčljivi dobiček in je obdavčena po običajni davčni stopnji 30 %. Za prihodke od prodaje, ki presegajo nabavno vrednost, je v skladu z davčnim pravom določena davčna stopnja 25 % za sredstva, ki so v lasti manj kot dve leti, in 20 % za sredstva, ki so v lasti dve leti ali več.
Ker se naložbena nepremičnina meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo podjetje ponovno pridobilo celotno knjigovodsko vrednost naložbene nepremičnine s prodajo. Če se ta predpostavka ne ovrže, odloženi davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti v celoti prek prodaje, čeprav podjetje pričakuje, da bo zaslužilo prihodke od najemnin za nepremičnino pred prodajo.
Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60 – 40). Davčna osnova zgradbe, če se proda, je 30 (60 – 30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90 – 30). Tako je skupna obdavčljiva začasna razlika, ki se nanaša na naložbeno nepremičnino 80 (20 + 60).
V skladu s 47. členom je davčna stopnja stopnja, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala v obdobju, ko bo naložbena nepremičnina realizirana. Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti več kot dve leti, se iz tega izhajajoča odložena obveznost za davek izračuna, tako:
Če ima namesto tega podjetje zgradbo znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi zgradbe, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo, se ta predpostavka ovrže. Vendar zemljišče ni amortizirljivo. Zato predpostavka povrnitve s prodajo ni ovržena za zemljišče. Iz tega sledi, da bi odložena obveznost za davek odražala davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti zgradbe prek uporabe in knjigovodske vrednosti zemljišča prek prodaje.
Davčna osnova zgradbe, če se uporablja, je 30 (60–30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90–30), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 18 (30 % od 60).
Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60–40), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 4 (20 % od 20).
Posledično, če je predpostavka povrnitve s prodajo za zgradbo ovržena, je odložena obveznost za davek v zvezi z naložbeno nepremičnino 22 (18 + 4).
Zgled, ki pojasnjuje 51.C člen
Naložbena nepremičnina ima nabavno vrednost 100 in pošteno vrednost 150. Meri se z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40. Zajema zemljišče z nabavno vrednostjo 40 in pošteno vrednostjo 60 ter zgradbo z nabavno vrednostjo 60 in pošteno vrednostjo 90. Zemljišče ima neomejeno dobo koristnosti.
Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti zgradbe pri obračunu davka je 30. Neuresničene spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne vplivajo na obdavčljivi dobiček. Če se naložbena nepremičnina proda za več kot za nabavno vrednost, se razveljavitev kumulativne davčne amortizacije v višini 30 vključi v obdavčljivi dobiček in je obdavčena po običajni davčni stopnji 30 %. Za prihodke od prodaje, ki presegajo nabavno vrednost, je v skladu z davčnim pravom določena davčna stopnja 25 % za sredstva, ki so v lasti manj kot dve leti, in 20 % za sredstva, ki so v lasti dve leti ali več.
Ker se naložbena nepremičnina meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo podjetje ponovno pridobilo celotno knjigovodsko vrednost naložbene nepremičnine s prodajo. Če se ta predpostavka ne ovrže, odloženi davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti v celoti prek prodaje, čeprav podjetje pričakuje, da bo zaslužilo prihodke od najemnin za nepremičnino pred prodajo.
Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60 – 40). Davčna osnova zgradbe, če se proda, je 30 (60 – 30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90 – 30). Tako je skupna obdavčljiva začasna razlika, ki se nanaša na naložbeno nepremičnino 80 (20 + 60).
V skladu s 47. členom je davčna stopnja stopnja, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala v obdobju, ko bo naložbena nepremičnina realizirana. Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti več kot dve leti, se iz tega izhajajoča odložena obveznost za davek izračuna, tako:
+------------------------+---------------+-------------------+-----------------+Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti manj kot dve leti, se za prihodke, ki presegajo nabavno vrednost, zgoraj navedeni izračun spremeni, tako da se uporablja davčna stopnja v višini 25 % namesto 20 %.
| |Obdavčljiva | Davčna |Odložena |
| |začasna | stopnja | obveznsot |
| |razlika | | za davek |
+------------------------+---------------+-------------------+-----------------+
|Davčni amortizacijski | | |
|popravek vrednosti | 30 | 30 % | 9 |
+------------------------+---------------+-------------------+-----------------+
|Izkupiček nad davčno | 50 | 20% | 10 |
|vrednostjo | | | |
+------------------------+===============+-------------------+=================+
|Skupaj | 80 | | 19 |
+------------------------+===============+-------------------+=================+
Če ima namesto tega podjetje zgradbo znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi zgradbe, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo, se ta predpostavka ovrže. Vendar zemljišče ni amortizirljivo. Zato predpostavka povrnitve s prodajo ni ovržena za zemljišče. Iz tega sledi, da bi odložena obveznost za davek odražala davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti zgradbe prek uporabe in knjigovodske vrednosti zemljišča prek prodaje.
Davčna osnova zgradbe, če se uporablja, je 30 (60–30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90–30), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 18 (30 % od 60).
Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60–40), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 4 (20 % od 20).
Posledično, če je predpostavka povrnitve s prodajo za zgradbo ovržena, je odložena obveznost za davek v zvezi z naložbeno nepremičnino 22 (18 + 4).
51D
Izpodbitna postavka iz 51.C člena se uporablja tudi, če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz merjenja naložbene nepremičnine v poslovni združitvi, če bo podjetje uporabilo model poštene vrednosti, ko bo pozneje merilo to naložbeno nepremičnino.
51E
51.B–51.D členi ne spreminjajo zahtev, da se morajo uporabljati načela iz 24.–33. člena (odbitne začasne razlike) in 34.–36. člena (neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi) tega standarda pri pripoznavanju in merjenju odloženih terjatev za davek.
52
52 V nekaterih zakonodajah vpliva način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), na eno izmed dvojega ali na oboje:
(a) na davčno stopnjo, ki se uporablja, če podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), ter
(b) na davčno osnovo sredstva (obveznosti).
V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti za davek in odložene terjatve za davek ter davčno osnovo, ki je skladna s pričakovanim načinom povrnitve oziroma poravnave.
Zgled A
Sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno osnovo 60. Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa v zvezi z drugim dobičkom.
Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo zadržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo.
Zgled B
Sredstvo z nabavno vrednostjo 100 in knjigovodsko vrednostjo 80 je prevrednoteno na 150. Za davčne namene ni ustrezne prilagoditve. Amortizacijski popravek vrednosti za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo amortizacijski popravek vrednosti 30 vključen v obdavčljivi dobiček, toda izkupiček nad nabavno vrednostjo ne bo obdavčljiv.
Davčna osnova sredstva je 70 in zato obstaja obdavčljiva začasna razlika 80. Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je odložena davčna obveznost 24 (30 % od 80). Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako:
(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu)
Zgled C
Podatki so enaki kot v zgledu B, razen da so sredstva prodana za več kot za nabavno vrednost, nabrana davčna amortizacija je vključena v obdavčljivi dobiček (obdavčen s 30 %) in čisti izkupiček je obdavčen s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti 110.
Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je davčna osnova 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80) kot v zgledu B.
Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, lahko odšteje indeksirano nabavno vrednost 110. Čisti izkupiček 40 bo obdavčen s 40 %. Poleg tega bo nabrana davčna amortizacija 30 vključena v obdavčljivi dobiček in obdavčena s 30 %. Na tej podlagi je davčna osnova 80 (110 manj 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in obdavčljiva obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). Če v tem zgledu davčna osnova ni takoj očitna, lahko koristi upoštevanje temeljnega načela, postavljenega v 10. členu.
(pojasnilo: v skladu z 61.A členomse dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).
+-------------------------------+-------------------+--------------+------------------+| |Obdavčljiva začasna|Davčna Stopnja|Odložena obveznsot|| | razlika | | za davek |+-------------------------------+-------------------+--------------+------------------+|Davčni amortizacijski popravek | | | ||vrednosti | 30 | 30 % | 9 |+-------------------------------+-------------------+--------------+------------------+|Izkupiček nad davčno vrenostjo | 50 | nič | -- |+-------------------------------+===================+--------------+==================+|Skupaj | 80 | | 9 |+-------------------------------+===================+--------------+==================+
98
52. člen je bil preštevilčen v 51.A člen, 10. člen in zgledi po 51.A členu so bili spremenjeni, dodani so bili 51.B člen in 51.C člen in zgled, ki mu sledi, ter 51.D, 51.E in 99. člen, in sicer z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2012 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.PREKLIC SOP-21
99
Spremembe z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010, nadomestijo SOP-ovo pojasnilo 21 Davek od dobička – povrnitev prevrednotenih neamortizirljivih sredstev.
Povezani predpisi
