7 V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Zaslužki zaposlencev so vse oblike nadomestil, ki jih daje podjetje v zameno za službovanje zaposlencev.
Kratkoročni zaslužki zaposlencev so zaslužki zaposlencev (brez odpravnin), ki v celoti zapadejo v plačilo v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem so zaposlenci službovali.
Kratkoročni zaslužki zaposlencev so zaslužki zaposlencev (razen odpravnine), ki jih je treba poravnati v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem so zaposlenci službovali.
Pozaposlitveni zaslužki so zaslužki zaposlencev (brez odpravnin), ki jih je treba plačati po prenehanju službovanja.
Programi pozaposlitvenih zaslužkov so formalni ali neformalni načrti, po katerih podjetje zagotavlja zaslužke po službovanju enemu ali več zaposlencem.
Programi z določenimi prispevki so programi pozaposlitvenih zaslužkov, po katerih plačuje podjetje stalne prispevke v posebno enoto (sklad) in nima nobene pravne ali posredne obveze plačevati nadaljnje prispevke, če sklad nima dovolj sredstev, da bi zaposlencem izplačal vse zaslužke, ki se nanašajo na njihovo službovanje v tekočem in prejšnjih obdobjih.
Programi z določenimi zaslužki so programi pozaposlitvenih zaslužkov razen programov z določenimi prispevki.
Programi več zaposlovalcev so programi z določenimi prispevki (razen državnih programov) ali programi z določenimi zaslužki (razen državnih programov), ki:
(a) združujejo sredstva, ki so jih prispevala različna podjetja in niso skupaj obvladovana, ter
(b) uporabljajo taka sredstva, da dajejo zaslužke zaposlencem več kot enega samega podjetja, tako da so njihovi prispevki in raven zaslužkov določeni ne glede na to, kakšno je podjetje, ki zaposluje ustrezne zaposlence.
Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev so zaslužki zaposlencev (razen pozaposlitvenih zaslužkov in odpravnin), ki ne zapadejo v plačilo v celoti v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem zaposlenci službujejo.
Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev so zaslužki zaposlencev (razen pozaposlitvenih zaslužkov in odpravnin), ki jih ni treba poravnati v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem so zaposlenci službovali.
Odpravnine so zaslužki zaposlencev, ki jih je treba plačati bodisi:
(a) zaradi odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlencev pred normalnim datumom upokojitve, ali
(b) zaradi odločitve zaposlencev, da v zameno za takšne zaslužke prostovoljno zapustijo delovna mesta.
Zajamčeni zaslužki zaposlencev so zaslužki zaposlencev, ki niso odvisni od službovanja v prihodnosti.
Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke je sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih plačil, potrebnih za poravnavo obvez, ki izhajajo iz službovanja zaposlencev v tekočem in prejšnjih obdobjih, brez zmanjšanja za kakršnakoli sredstva programa.
Stroški sprotnega službovanja so povečanje sedanje vrednosti obvez za določene zaslužke, ki izhajajo iz službovanja zaposlencev v tekočem obdobju.
Stroški obresti so obdobno povečanje sedanje vrednosti obvez za določene zaslužke, ki se pojavi, ker so zaslužki eno obdobje bliže poravnavi.
Sredstva programa obsegajo:
(a) sredstva, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlencev (assets held by a long-term employee benefit fund), ter
(b) kvalificirane zavarovalniške police.
Sredstva, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlencev, so sredstva (razen neprenosljivih finančnih instrumentov, ki jih je izdalo poročajoče podjetje), ki:
(a) jih ima pravna oseba (sklad), pravno ločen(-a) od poročajočega podjetja, ki obstaja samo za plačevanje ali financiranje zaslužkov zaposlencev, ter
(b) so na razpolago za uporabo samo za plačevanje ali financiranje zaslužkov zaposlencev, niso pa na razpolago lastnim upnikom poročajočega podjetja (celo v primeru stečaja) in jih ni mogoče vrniti poročajočemu podjetju, razen:
(i) če preostala sredstva sklada zadostujejo za zadovoljevanje vseh zadevnih obvez za zaslužke zaposlencev, ki jih ima program ali poročajoče podjetje, ali
(ii) če se sredstva vrnejo poročajočemu podjetju kot povračilo zaslužkov, ki jih je že izplačalo zaposlencem.
Kvalificirana zavarovalna polica je zavarovalna polica [Kvalificirana zavarovalna polica ni nujno zavarovalna polica, kot je definirana v MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe.], ki jo izda zavarovatelj, ki ni povezana stranka (kot je opredeljena v MRS 24 – Razkrivanje povezanih strank) poročajočega podjetja, če izdaja police:
(a) lahko služi samo za plačilo ali financiranje zaslužkov zaposlencev po programu z določenimi zaslužki, ter
(b) ni na razpolago lastnim upnikom poročajočega podjetja (celo v primeru stečaja) in ne more biti plačana poročajočemu podjetju, razen:
(i) če so zneski odvečna sredstva, ki niso potrebna, da bi polica krila vse z njo povezane obveze za zaslužke zaposlencev, ali
(ii) če se zneski vrnejo poročajočemu podjetju kot povračilo zaslužkov, ki jih je že izplačalo zaposlencem.
Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo oziroma poravnati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljeni transakciji.
Donos sredstev programa so obresti, dividende in drugi prihodki, pridobljeni iz sredstev programa, skupaj z realiziranimi in nerealiziranimi dobički ali izgubami v zvezi s sredstvi programa, zmanjšani za vse stroške vodenja programa in za vse davčne obveznosti samega programa.
Donos sredstev programa so obresti, dividende in drugi prihodki, pridobljeni iz sredstev programa, skupaj z iztrženimi in neiztrženimi dobički ali izgubami v zvezi s sredstvi programa, zmanjšani za vse stroške vodenja programa (razen tiste, vključene v aktuarske predpostavke, ki se uporabljajo za merjenje obveze za določene zaslužke) in za vse davčne obveznosti samega programa.
Aktuarski dobički in izgube obsegajo:
(a) izkustvene prilagoditve (učinke razlik med prejšnjimi aktuarskimi predpostavkami in dejstvi), ter
(b) učinke sprememb aktuarskih predpostavk.
Stroški preteklega službovanja so povečanje sedanje vrednosti obvez v zvezi z določenimi prispevki v prejšnjih obdobjih, ki se pojavi v tekočem obdobju zaradi uvedbe ali spremembe pozaposlitvenih zaslužkov ali drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev. Stroški preteklega službovanja so lahko bodisi pozitivni – pribitni (kadar se zaslužki uvedejo ali povečajo) bodisi negativni – odbitni (kadar se obstoječi zaslužki zmanjšajo).
Stroški preteklega službovanja so sprememba sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke v prejšnjih obdobjih, ki se pojavi v tekočem obdobju zaradi uvedbe ali spremembe pozaposlitvenih zaslužkov ali drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev. Stroški preteklega poslovanja so lahko pozitivni (kadar se zaslužki uvedejo ali spremenijo, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke poveča) ali negativni (kadar se obstoječi zaslužki spremenijo, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke zmanjša).

8 Kratkoročni zaslužki zaposlencev so na primer:
(a) plače s prispevki za socialno zavarovanje,
(b) plačila za kratkotrajne odsotnosti (kot so plačani letni in bolezenski dopusti), kjer se pričakuje odsotnost v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem zaposlenci službujejo pri zaposlovalcu,
(b) plačila za kratkotrajni čas odsotnosti (na primer plačan letni in bolniški dopust), pri čemer je treba plačila za čas odsotnosti poravnati v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem so zaposlenci službovali pri zaposlovancu;
(c) deleži v dobičku in premije, plačljivi v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem zaposlenci službujejo, ter
(d) nedenarni zaslužki (kot so zdravstvena oskrba, nastanitev, avtomobili in brezplačni ali pocenjeni proizvodi ali storitve) sedanjih zaposlencev.

32B MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva zahteva, da podjetje pripozna ali razkrije informacije o nekaterih pogojnih obveznostih. V okviru programa več zaposlovalcev se lahko pojavi pogojna obveznost, na primer zaradi:
MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva od podjetja zahteva, da razkrije informacije o nekaterih pogojnih obveznostih. V okviru programa več zaposlovalcev lahko pogojna obveznost izhaja na primer iz:
(a) aktuarskih izgub, ki se nanašajo na druga udeležena podjetja, ker si vsako podjetje, ki je udeleženo v programu več zaposlovalcev, deli aktuarska tveganja z vsakim drugim udeleženim podjetjem, ali
(b) odgovornosti, da se po določbah programa financira kakršenkoli primanjkljaj v programu, če druga podjetja niso več udeležena v njem.

97 Stroški preteklega službovanja se pojavljajo, kadar podjetje uvede program z določenimi zaslužki ali spremeni obveznosti za zaslužke po obstoječem programu z določenimi zaslužki. Takšne spremembe so nadomestilo za službovanje zaposlencev v obdobju, dokler se ne odmerijo ustrezni zaslužki. Zato se stroški preteklega službovanja pripoznajo v tem obdobju ne glede na dejstvo, da se nanašajo na službovanje zaposlencev v prejšnjih obdobjih. Stroški preteklega službovanja se izmerijo kot sprememba obveznosti, ki izhaja iz spremembe (glejte 64. člen). Stroški preteklega poslovanja se pojavijo, ko podjetje uvede program z določenimi zaslužki, ki pripisuje zaslužke za preteklo poslovanje, ali spremeni zaslužke, plačljive za preteklo poslovanje, v obstoječem programu z določenimi zaslužki. Te spremembe so nadomestilo za službovanje zaposlencev v obdobju, dokler se ne odmerijo ustrezni zaslužki. Zato podjetje pripozna stroške preteklega poslovanja v navedenem obdobju, ne glede na to, da stroški zadevajo službovanje zaposlencev v prejšnjih obdobjih. Podjetje izmeri stroške preteklega poslovanja kot spremembo obveznosti, ki izhaja iz spremembe (glej 64. člen). Negativni stroški preteklega poslovanja se pojavijo, ko podjetje spremeni zaslužke, ki se pripišejo preteklemu poslovanju, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke zmanjša.

98 Stroški preteklega službovanja izključujejo:
(a) vpliv razlik med dejanskim in prej predvidenim povečanjem plač na obveznost za plačilo zaslužkov za službovanje v prejšnjih letih (ni stroškov preteklega službovanja, ker aktuarske predpostavke dovoljujejo predvidene plače),
(b) prenizke in previsoke ocene povečanja pokojnin po preudarku, če ima podjetje posredno obvezo priznati takšna povečanja (ni stroškov preteklega službovanja, ker aktuarske predpostavke dovoljujejo takšna povečanja),
(c) ocene povečanja zaslužkov, ki izhajajo iz aktuarskih dobičkov, že pripoznanih v računovodskih izkazih, če je podjetje dolžno na podlagi formalnih določb programa (ali posredne obveze, ki presega te določbe) ali zakonodaje uporabiti takšen presežek v programu v korist udeležencev programa, celo če povečanje zaslužkov ni formalno pripisano (dobljeno povečanje obveze je aktuarska izguba in ne strošek preteklega službovanja; glejte 85.(b) člen),
(d) povečanje zajamčenih zaslužkov, kadar ob odsotnosti novih ali povečanih zaslužkov zaposlenci izpolnijo zahteve po odmeri (ni stroškov preteklega službovanja, ker se ocenjeni stroški zaslužkov pripoznajo kot stroški sprotnega službovanja, ko je delo opravljeno), ter
(e) vpliv popravkov programa, ki zmanjšujejo zaslužke za prihodnje službovanje (omejitev).
Stroški preteklega poslovanja izključujejo:
(a) vpliv razlik med dejanskim in vnaprej predvidenim povečanjem plač na obvezo glede plačila zaslužkov za službovanje v prejšnjih letih (stroškov preteklega poslovanja ni, ker aktuarske predpostavke dovoljujejo predvidene plače);
(b) prenizke in previsoke ocene diskrecijskega povečanja pokojnine, če je podjetje posredno obvezano k tem povečanjem (stroškov preteklega poslovanja ni, ker aktuarske predpostavke dovoljujejo ta povečanja);
(c) ocene povečanja zaslužkov, ki izhajajo iz aktuarskih dobičkov, pripoznanih v računovodskih izkazih, če je podjetje dolžno na podlagi formalnih določb programa (ali posredne obveze, ki presega te določbe) ali zakonodaje uporabiti kakršen koli presežek v programu v korist udeležencev programa, tudi če povečanje zaslužkov ni formalno pripisano (nastalo povečanje obveze je aktuarska izguba in ne strošek preteklega poslovanja, glej 85.(b) člen);
(d) povečanje zajamčenih zaslužkov, ko zaposlenci ob odsotnosti novih ali povečanih zaslužkov izpolnjujejo za to potrebne zahteve (stroškov preteklega poslovanja ni, ker je podjetje ocenjene stroške zaslužkov pripoznalo kot stroške sprotnega službovanja, ko je delo opravljeno); in
(e) vpliv sprememb programa, ki zmanjšujejo zaslužke za prihodnje službovanje (omejitev).

111 Do omejitve pride, če podjetje:
(a) očitno mora bistveno zmanjšati število zaposlencev, ki so vključeni v program, ali
(b) spremeni določbe programa z določenimi zaslužki, tako da bistvena sestavina prihodnjega službovanja sedanjih zaposlencev ne bo več upravičevala zaslužkov ali pa bo upravičevala le zmanjšane zaslužke.
Omejitev se lahko pojavi zaradi osamljenega dogodka, kot je zaprtje tovarne, prenehanje poslovanja ali pa odprava ali ustavitev tovarne. Dogodek je dovolj bistven, da upravičuje omejitev, če pripoznavanje dobička ali izgube zaradi omejitve bistveno vpliva na računovodske izkaze. Omejitev je pogosto povezana s preustrojevanjem (prestrukturiranjem). Zato podjetje obračuna omejitev istočasno kot s tem povezano preustrojitev (prestrukturiranje).
Omejitev nastopi, če:
(a) mora podjetje očitno bistveno zmanjšati število zaposlencev, vključenih v program; ali
(b) podjetje spremeni določbe programa z določenimi zaslužki, tako da bistvena sestavina prihodnjega službovanja sedanjih zaposlencev ne bo več upravičevala zaslužkov ali pa bo upravičevala le zmanjšane zaslužke.
Omejitev se lahko pojavi zaradi osamljenega dogodka, na primer zaprtja obrata, prenehanja poslovanja ali ukinitve ali začasne preložitve programa ali zmanjšanja, v obsegu katerega so prihodnja povečanja plače povezana z zaslužki, plačljivimi za preteklo poslovanje. Omejitve so pogosto povezane z reorganiziranjem. V tem primeru podjetje obračuna omejitev istočasno kot s tem povezano reorganiziranje.

111A Ko se s spremembo programa zmanjšajo zaslužki, je omejitev le vpliv zmanjšanja za prihodnje poslovanje. Vpliv kakršnega koli zmanjšanja za preteklo poslovanje so negativni stroški preteklega poslovanja.

159D 7., 8.(b), 32.B, 97., 98. in 111. člen so se spremenili ter 111.A člen se je dodal v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja spremembe iz 7., 8.(b) in 32.B člena za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije. Podjetje uporablja spremembe iz 97., 98., 111. in 111.A člena za spremembe zaslužkov, ki se pojavijo 1. januarja 2009 ali po tem datumu.

160 MRS 8 velja, ko podjetje spremeni svojo računovodsko usmeritev, da bi odražalo spremembe iz 159.–159.C člena. Pri uporabi teh sprememb za nazaj MRS 8 zahteva, da podjetje obravnava spremembe, kot da bi bile uporabljene istočasno kot ostale določbe tega standarda, razen da podjetje lahko razkrije zneske, ki jih zahteva 120.A(p) člen, ker so zneski določeni za vsako letno obračunsko obdobje za naprej od prvega letnega obračunskega obdobja, ki je predstavljeno v računovodskih izkazih, v katerih podjetje prvič uporabi spremembe iz 120.A člena.
MRS 8 se uporablja, če podjetje spremeni svoje računovodske usmeritve, tako da izražajo spremembe iz 159.–159.D člena. Pri uporabi teh sprememb za nazaj, kot zahteva MRS 8, podjetje obravnava te spremembe, kot da so se uporabile takrat kot preostali del tega standarda. Izjema je, da lahko podjetje razkrije zneske, zahtevane v 120.A(p) členu, ker se zneski določijo vnaprej za vsako letno obdobje od prvega letnega obdobja, predstavljenega v računovodskih izkazih, v katerem podjetje prvič uporabi spremembe iz 120.A člena.