8 Državna podpora se ne pripozna v izkazu poslovnega izida izkazu vseobsegajočega donosa (uspeha), dokler ni sprejemljivega zagotovila, da bo podjetje izpolnilo pogoje zanjo in jo tudi prejelo. Prejem podpore sam zase še ni dovolj trden dokaz, da podjetje je ali bo izpolnilo pogoje, ki so povezani z njo.

14 Zagovorniki kapitalskega načina obravnavanja uporabljajo naslednje utemeljitve:
(a) državne podpore so sredstvo financiranja in tako jih je tudi treba obravnavati v bilanci stanja izkazu finančnega položaja podjetja, namesto da bi jih vključili v izkaz poslovnega izida poslovni izid (uspeha) za pokritje postavk odhodkov, ki se z njimi financirajo. Ker ni pričakovati, da bi bilo podpore treba vrniti, jih je treba prenesti neposredno v kapital; ter
(b) državnih podpor ni ustrezno prikazati v izkazu poslovnega izida (uspeha) poslovnem izidu (uspehu), ker jih podjetje ni prislužilo, temveč so državna spodbuda, ki ni povezana z nastankom ustreznih stroškov.

15 Utemeljitve, ki govore v prid na donosu zasnovanemu načinu obravnavanja, so:
(a) ker so državne podpore prejemki iz drugega vira in ne od lastnikov, se ne smejo obravnavati neposredno v okviru kapitala, temveč se morajo pripoznavati v izkazih poslovnega izida (uspeha) poslovnih izidih  (uspehu) v ustreznih obdobjih;
(b) državne podpore so redko brezpogojne. Podjetje si jih prisluži, tako da izpolni pogoje zanje in predvidene obveznosti. Glede na to je treba državne podpore všteti med prihodke in jih vzporediti z zadevnimi stroški, ki naj bi jih podjetje pokrilo s prejetimi podporami; ter
(c) ker davek iz dobička in drugi davki obremenjujejo prihodke, je logično, da se tudi državne podpore obravnavajo v izkazu poslovnega izida (uspeha) poslovnem izidu (uspehu), saj so le podaljšek davčne politike.

16 Za na donosu zasnovan način obravnavanja državnih odpor je temeljno, da se pripoznajo v izkazu poslovnega izida izkazu vseobsegajočega donosa (uspeha) strogo dosledno in preudarno v obdobjih, v katerih jih je treba vzporejati z zadevnimi stroški. Pripoznavanje prihodkov iz državnih podpor v trenutku ustreznih prejemkov pa ni v skladu z računovodsko predpostavko o nastanku poslovnega dogodka (glejte MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov) in bi bilo sprejemljivo zgolj takrat, ko ne bi bilo na voljo nobene podlage za razporeditev podpor na druga obdobja razen na tisto, v katerem je podjetje podporo prejelo.

20 Državna podpora, ki jo podjetje dobi kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgube ali pa kot takojšnjo pomoč, s katero niso povezani nobeni dodatni stroški, se mora pripoznati kot prihodek v izkazu poslovnega izida izkazu vseobsegajočega donosa (uspeha) tistega obdobja, v katerem jo podjetje dobi.

24 S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, je treba predstaviti v bilanci stanja izkazu finančnega položaja bodisi tako, da se obravnavajo kot odložen (časovno razmejen) prihodek, bodisi tako, da se odštejejo pri ugotavljanju knjigovodske vrednosti ustreznega sredstva.

28 Nakup sredstev in prejem z njimi povezanih podpor lahko v denarnem toku podjetja povzročita velika gibanja. Podjetja zaradi tega in da bi prikazala kosmato naložbo v sredstva, omenjena gibanja pogosto razkrijejo v izkazih denarnih tokov v obliki posebnih postavk, ne glede na to, ali podporo pri predstavitvi bilance stanja pri predstavitvi v izkazu finančnega položaja odštejejo od sredstva, s katerim je povezana, ali ne.

29 Podpore, ki so povezane s prihodkom, včasih podjetja prikažejo v izkazih poslovnega izida izkazih vseobsegajočega donosa (uspeha) kot prihodkovne postavke, bodisi ločeno bodisi v večji skupini postavk, kot so "drugi prihodki"; druga možnost pa je, da podpore odštejejo od izkazanih odhodkov, ki so povezani z njimi.

29A Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007), predstavi s prihodki povezane podpore v tem ločenem izkazu, kot zahteva 29. člen.

42 MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 29.A člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.