(1) Država se lahko zadolžuje doma in v tujini v obsegu, ki ga določa zakon.
(1) Država se za izvrševanje državnega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži doma in v tujini do višine primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb in odplačila glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu in do višine, potrebne za odplačilo glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih.
(2) V obdobju začasnega financiranja se lahko država zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic državnega dolga v tekočem proračunskem letu.
(3) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko država likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna.
(4) Obseg zadolževanja države, ki je določen z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, se lahko poveča največ do razlike med pravicami porabe za odplačilo glavnic dolga, nominiranimi v tuji valuti, ki so načrtovane v sprejetem proračunu in pravicami porabe, potrebnimi za realizacijo odplačil navedenih glavnic, nastale zaradi povečanja tečajev tujih valut pri realizaciji izplačila v razmerju do tečaja teh valut pri načrtovanju proračuna. Za enak obseg se povečajo tudi pravice porabe v finančnem načrtu pristojnega neposrednega uporabnika.

(1) Ne glede na prvi odstavek 5. člena in prvi odstavek 81. člena tega zakona, se država za omejitev učinkov svetovne finančne krize in ohranitev stabilnosti domačega finančnega sistema lahko dodatno zadolži za financiranje:
– posojil kreditnim institucijam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kreditne institucije) ter zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji;
– odkupa terjatev kreditnih institucij;
– kapitalskih naložb države v kreditne institucije in zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji. Za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, lahko pooblasti Slovensko izvozno in razvojno banko, s katero sklene pogodbo, v kateri se določi način izvajanja storitev, nadomestila in opravnine za izvajanje storitev ter poročanje.
(2) Ob sprejemu sklepa o ukrepih iz prejšnjega odstavka lahko vlada sprejme:
– omejitve glede prejemkov in drugih bonitet vodilnih oseb v družbi, vključno z opcijami na delnice družbe;
– omejitve v zvezi z izplačilom dividend in omejitve drugih pravic delničarjev;
– druge omejitve v poslovanju, ki se na podlagi tega zakona določijo z uredbami iz prvega odstavka 88.a člena tega zakona. Omejitve trajajo do preklica oziroma najkasneje do odprodaje kapitalskih naložb oziroma odplačila kreditov po prejšnjem odstavku.
(3) Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se izvedejo ne glede na predviden obseg izdatkov v računu finančnih terjatev in naložb sprejetega državnega proračuna.
(4) Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se izkažejo v računu finančnih terjatev in naložb zaključnega računa državnega proračuna proračunskega leta, v katerem so bila izvedena.
(5) Zadolževanje na podlagi ukrepov iz prvega odstavka tega člena se izkaže v računu financiranja zaključnega računa državnega proračuna proračunskega leta, v katerem je bilo izvedeno.
(6) Zaradi varovanja pred tveganjem neizpolnitve obveznosti mora država ukrepe iz prvega odstavka tega člena odobriti pod pogojem, da se uprava kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice ali pokojninske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji zaveže, da bo ta pravna oseba zagotovila ustrezne pravne pogoje (na primer izdaja delniških nakupnih opcij v zvezi z ustreznim pogojnim povečanjem osnovnega kapitala), na podlagi katerih lahko država izvede vplačilo delnic te pravne osebe s stvarnim vložkom, katerega predmet je terjatev države na podlagi posojila iz prvega odstavka tega člena ali na podlagi unovčenja poroštva iz 86.a člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbe zakona, ki urejata bančništvo oziroma zavarovalništvo, se delnice pravne osebe iz prejšnjega odstavka lahko vplačajo tudi s stvarnim vložkom, katerega predmet je terjatev države na podlagi posojila iz prvega odstavka tega člena ali na podlagi unovčenja poroštva iz 86.a člena tega zakona.
(8) Če država na podlagi stvarnega vložka iz šestega odstavka tega člena ali z vplačilom denarnega vložka iz tretje alineje prvega odstavka tega člena pridobi delež glasovalnih pravic v pravni osebi iz šestega odstavka tega člena, na podlagi katerega doseže ali preseže prevzemni prag, ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, ni dolžna dati prevzemne ponudbe.

(1) Ne glede na prvi odstavek 5. člena in prvi odstavek 86. člena tega zakona lahko država izdaja poroštva za omejitev učinkov svetovne finančne krize in ohranitev stabilnosti domačega finančnega sistema.
(2) Poroštva države, izdana na podlagi prejšnjega odstavka, se ne vštevajo v obseg poroštev države, določen v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.
(3) Poroštva države, izdana na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko država izdaja samo za obveznosti iz naslova zadolžitve kreditnih institucij in do skupne višine 12 milijard eurov glavnic.
(4) Pogodbo o poroštvu podpiše v imenu in za račun države minister, pristojen za finance. Poroštva se lahko izdajajo za obveznosti iz naslova zadolžitve na finančnem ali medbančnem trgu, kamor se za namen tega zakona štejejo vse obveznosti do kreditnih institucij in drugih finančnih družb, razen obveznosti iz naslova strukturiranih finančnih instrumentov, podrejenih obveznosti kreditne institucije in obveznosti do nadrejene osebe ter z njo povezanih oseb. Poroštvo posamezni kreditni instituciji se lahko izda za obveznosti z rokom dospelosti od treh mesecev do največ pet let. Pogoji posojilnih pogodb, zavarovanih s poroštvom države, ne smejo bistveno odstopati od pogojev, ki jih v času izdaje poroštva na finančnih trgih ob zadolžitvi dosega država. Za pripravo in spremljavo izdanih poroštev lahko ministrstvo, pristojno za finance, pooblasti Slovensko izvozno in razvojno banko, s katero sklene pogodbo, v kateri se določi način izvajanja storitev, nadomestila in opravnine za izvajanje storitev ter poročanje.
(5) Ob sprejemu sklepa o izdaji poroštva lahko vlada sprejme nekatere omejitve, določene v drugem odstavku 81.a člena tega zakona.

(1) Merila in pogoje ter višino provizije za izvedbo ukrepov iz 81.a in 86.a člena tega zakona sprejme vlada z uredbami za vsak posamezni ukrep posebej. Temeljiti morajo na izhodiščih in smernicah Evropske unije.
(2) Konkretne prejemnike, vsebino, obseg, trajanje in druge pogoje za izvedbo ukrepov iz 81.a in 86.a člena tega zakona ter pri ukrepih iz 86.a člena tega zakona tudi način uveljavljanja regresne pravice in druge bistvene elemente poroštev sprejme s sklepom vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki upošteva usmeritve Evropske unije. Pri tem mora predlog ukrepov finančnim družbam temeljiti na oceni o potrebnosti in primernosti posameznega ukrepa, ki ga dajo institucije, pristojne za nadzor finančnih družb.
(3) O sprejetih ukrepih iz prejšnjega odstavka vlada najmanj enkrat na vsake tri mesece po uveljavitvi ZJF-D seznani državni zbor.