2. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO in 109/08; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. "proračun" pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. "predlagatelji finančnih načrtov" so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
3. "področja proračunske porabe" so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
4. "glavni program" je splošen program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razporejeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Določene imajo splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalniki učinkovitosti in uspešnosti;
5. "podprogram" je program, ki je del glavnega programa, vanj pa so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje ter kazalnike učinkovitosti in uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;
6. "proračunska postavka" (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del dejavnosti ali projekta ali pa ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
7. "postavka-podskupina" kontov je del postavke, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;
8. "proračunska vrstica" je postavka-konto in je del postavke, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
9. "pravica porabe" je pravica neposrednega uporabnika in pokriva obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
10. "obveznosti v breme proračunov prihodnjih let" so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
11.»prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme od Evropske unije in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za: skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
12. "postavke slovenske udeležbe" so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči ter sofinanciranje programov donacij;
13. "postavke namenskih sredstev EU" so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
14. "predpristopne pomoči" so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
15. "postavke predpristopnih pomoči" so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
16. "popristopne pomoči" so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
17. "postavke popristopnih pomoči" so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
18. "sredstva za preneseno izvrševanje nalog" so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
19. "postavke za preneseno izvrševanje nalog" so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
20. "donacija finančnih mehanizmov" je prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
21. "postavke donacij finančnih mehanizmov" so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
22. "plačni konti" so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost in konto 4028 – Davek na izplačane plače;
23.»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila.
»24.»program v Načrtu razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP)« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;
24.
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme. Podprogram je razdeljen na postavke, te pa na podskupine kontov ter konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do ravni postavke – podskupine kontov.
(3) Načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) sestavljajo projekti. V NRP se izkazujejo poleg zahtev iz 12. člena ZJF tudi projekti, ki se financirajo iz namensko prejetih sredstev EU ter iz naslova predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in donacij finančnih mehanizmov.
(3) V NRP se izkazujejo načrtovani izdatki po programski klasifikaciji, po projektih in virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov.
(2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme. Podprogram je razdeljen na postavke, te pa na podskupine kontov ter konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do ravni postavke – podskupine kontov.
3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
3.1 Splošno
5. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov morata biti v tekočem letu usklajena.Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku. Vsaka sprememba, ki vpliva na načrt financiranja projektov, mora biti usklajena v veljavnem proračunu in v sprejetem proračunu prihodnjega leta.
(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov morata biti v tekočem letu usklajena.
(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
3.2 Namenski prejemki in izdatki proračuna
11. člen
(namenski prihodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna za leti 2008 in 2009 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način določen s predpisom ministra oziroma ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za finance;
2. donacije finančnih mehanizmov se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in donacij finančnih mehanizmov, se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
4. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
4. 5. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
5. 6. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06; v nadaljnjem besedilu: ZPOOSRP), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. 7. prihodki po ZIOOZP, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
7. 8. prihodki po ZSPOZ, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. 9. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje in zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
9. 10. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
10. 11. prihodki po 110. členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06 – ZOIPub) iz naslova letnih in mesečnih pristojbin, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11. 12. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-I), in sicer:
– v letu 2008 del vodnega povračila do višine 18.597.028 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.570.856 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu,
– v letu 2009 del vodnega povračila do višine19.019.036 19.319.036 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.697.060 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način določen s predpisom ministra oziroma ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za finance;
2. donacije finančnih mehanizmov se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in donacij finančnih mehanizmov, se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
4. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
– v letu 2008 del vodnega povračila do višine 18.597.028 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.570.856 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu,
– v letu 2009 del vodnega povračila do višine
15. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo predlagatelji finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnega načrta lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj glavnega programa v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami pa skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah s plačnih kontov integralnih postavk, na druge podskupine kontov v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen razporeditev med konti znotraj postavk, s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU in s postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje Svetu EU.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah s plačnih kontov integralnih postavk, na druge podskupine kontov v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen razporeditev med konti znotraj postavk, s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje Svetu EU in med podprogrami glavnega programa 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč.
16. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ upravljanja)
(1) O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja izvede prerazporeditev pravic porabe namenskih sredstev EU.
(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena brez omejitev.
(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe namenskih sredstev EU in pripadajočih pravic porabe slovenske udeležbe.
(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega odstavka tega člena brez omejitev.
(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega odstavka tega člena brez omejitev.
18. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 14. in 15. člena tega zakona med:
1. podprogrami v okviru glavnega programa med predlagatelji finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu;
2. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, in
3. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča, ne glede na določbe 14., 15. in 16. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka, o prerazporeditvah pravic porabe:
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
4. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
5. na postavke s področja porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
6. na postavke s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
7. na postavke s področja porabe 24 – Prispevek v proračun EU;
8. na postavke v glavnem programu 0304 – Predsedovanje Svetu EU med njimi in z njih;
9. na postavke glavnega programa 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih.
(3) Vlada odloča, ne glede na določbe 14., 15. in 16. člena tega zakona ter prvega odstavka tega člena, o prerazporeditvah s postavke 5633 – Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo.
(4) O prerazporeditvah po prvem in tretjem odstavku tega člena odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU, zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
1. podprogrami v okviru glavnega programa med predlagatelji finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu;
2. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, in
3. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča, ne glede na določbe 14., 15. in 16. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka, o prerazporeditvah pravic porabe:
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
4. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
5. na postavke s področja porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
6. na postavke s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
7. na postavke s področja porabe 24 – Prispevek v proračun EU;
8. na postavke v glavnem programu 0304 – Predsedovanje Svetu EU med njimi in z njih;
9. na postavke glavnega programa 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih.
(3) Vlada odloča, ne glede na določbe 14., 15. in 16. člena tega zakona ter prvega odstavka tega člena, o prerazporeditvah s postavke 5633 – Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo.
(4) O prerazporeditvah po prvem in tretjem odstavku tega člena odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU, zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
20. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetih proračunov.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2008 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2009 in ki zapadejo v plačilo v letu 2009, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2009, v letu 2008 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2010, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2009 po podskupinah kontov znotraj podprograma. Neposredni uporabnik lahko v letu 2009 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2009 in ki zapadejo v plačilo v letu 2010, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2009, v letu 2009 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2011, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2009 po podskupinah kontov znotraj podprograma.
(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določenčas, ki ne sme biti daljši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
(4) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za: 1. najemne oziroma zakupne pogodbe – če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, kar se šteje kot investicijski odhodek;
2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
3. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
4. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2008 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske ureja poseben zakon.
(6) Kadar o pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, ne odloča vlada, je potrebno soglasje ministrstva, pristojnega za finance. To soglasje je potrebno tudi za navedene pogodbe, ki jih sklepajo neposredni uporabniki občinskih proračunov. Pogoje za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.
(6) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča vlada.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2008 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2009 in ki zapadejo v plačilo v letu 2009, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2009, v letu 2008 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2010, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2009 po podskupinah kontov znotraj podprograma. Neposredni uporabnik lahko v letu 2009 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2009 in ki zapadejo v plačilo v letu 2010, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2009, v letu 2009 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2011, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2009 po podskupinah kontov znotraj podprograma.
(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določen
(4) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za: 1. najemne oziroma zakupne pogodbe – če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, kar se šteje kot investicijski odhodek;
2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
3. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
4. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2008 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske ureja poseben zakon.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 17 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.
