Namenski prihodki proračuna za leti 2010 in 2011 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način določen s predpisom ministra oziroma ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za finance;
2. donacije finančnih mehanizmov se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in donacij finančnih mehanizmov, se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
4. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
5. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
6. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06 – ZUE; v nadaljnjem besedilu: ZPOOSRP), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
7. prihodki po ZIOOZP, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki po ZSPOZ, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
9. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
10. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) vplačujejo v proračun Republike Slovenije, in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
11. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08), in sicer:
– v letu 2010 del vodnega povračila do višine 19.319.036 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.697.060 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu,
– v letu 2011 del vodnega povračila do višine 19.319.036 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.697.060 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
12. prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
13. prihodki klirinškega dolga se uporabijo na področju varnosti in obrambe za nakup, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin, premičnin in zaščitne opreme v lasti države.
13. prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki koncesijske dajatve Luke Koper, d. d., ki pripadajo proračunu Republike Slovenije, se uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno železniško infrastrukturo.

Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so:
1. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02). Ti prejemki se v letih 2010 in 2011, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kakor prvotno;
2. sredstva Phare kreditne sheme SL 9707, ki se v letih 2010 in 2011, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, uporabijo za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
2. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2010 in za leto 2011 vplačajo na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02), in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.

(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 14. člena tega zakona:
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
4. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
5. na postavke s področja porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
6. na postavke s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
7. na postavke s področja porabe 24 – Prispevek v proračun EU;
8. na postavke glavnega programa 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
9. med postavkami za materialne stroške, kadar gre za pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja poslovnih prostorov, če stroške pokriva upravljavec prostorov, sredstva pa so zagotovljena v finančnem načrtu uporabnika prostora;10. med plačnimi postavkami, kadar se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plačo.
(2) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(3) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(4) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU, zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, ter vseh drugih obveznosti, je plačilni rok 30 dni.
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih in posrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila, o katerih se odloča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in če drug zakon določa, da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno, začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z zakonom določen za sprejem odločitve v upravnem postopku. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske udeležbe;
4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če EK določi drugače;
5. s postavk donacij finančnih mehanizmov in pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri transferih, razen če donator določi drugače;
6. tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
7. obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
8. zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., ki ga ta izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;
9. povezana s servisiranjem javnega dolga, vključno z likvidnostnim zadolževanjem.
(4) Minister, pristojen za finance, lahko določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov občinam in posrednim proračunskim uporabnikom je dovoljeno en dan pred dnevom plačila občine ali posrednega proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina ali posredni proračunski uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 30 dni 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu.
(6) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do največ 45 dni.
(7) Določbe tega člena, razen petega odstavka, veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen če se občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(8) Ne glede na določbe tega člena je lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90 dni.

Neposredni proračunski uporabnik lahko z ustanovo, katere ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Republika Slovenija, na podlagi sprejetega programa dela, sklene neposredno pogodbo o financiranju oziroma sofinanciranju delovanja in programa dela ustanove, če je ustanova ustanovljena za opravljanje storitev splošnega pomena na področju mednarodnega sodelovanja.

 (1) Proračunski skladi v letih 2010 in 2011 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994–2011 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00, 111/01 in 76/08), in
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Sredstva proračunske rezerve v letu 2010 se uporabljajo tudi za programe za odpravo posledic v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07 in 102/07), in sicer za:
1. program odprave posledic neurja s točo iz julija in avgusta 2005;
2. program odprave posledic neurja s točo iz junija 2006.

 (1) Zaradi prenehanja računovodskega izkazovanja sredstev v upravljanju na področju gospodarskih javnih služb, občini, ki prenese gospodarsko infrastrukturo v svoje poslovne knjige, ne glede na šesti odstavek 10.a člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 – odločba US in 57/08, v nadaljnjem besedilu: ZFO-1), ni potrebno pridobiti soglasja ministra, pristojnega za finance, pred zadolžitvijo, ki je posledica prevzema obveznosti za posojila, ki so bila v javnih podjetjih najeta za investicije v navedeno infrastrukturo.
(2) Za obseg zadolževanja iz prejšnjega odstavka lahko občina prekorači največji obseg možnega zadolževanja občine iz 10.b člena ZFO-1.

 (1) Z dnem uporabe tega zakona preneha veljati Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 114/07, 58/08, 58/08 – ZZdrS-E, 109/08 ZJF-D, 26/09, 31/09 – popr. in 59/09).
(2) Do izdaje predpisa iz 1., 2. in 3. točke 11. člena tega zakona in drugega odstavka 16. člena tega zakona se uporablja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08), razen 133. člena.
(3) Ne glede na
27. člen tega zakona se še naprej uporablja Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 41/07).