Za znesek ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti ter neodpisano nabavno vrednost prodanih, odtujenih ali v upravljanje prenesenih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih sredstev. Stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega sredstva se ne vštevajo v nabavno vrednost. V nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se tudi ne vključuje začetna ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi. Ne vključujejo se tudi stroški preizkušanja delovanja sredstva. V primeru, ko se obstoječa zgradba, zaradi graditve nove zgradbe, odstrani, se stroški priprave zemljišča (stroški odstranitve obstoječih objektov, naprav, nasadov, zemlje ter stroški izkopa, poravnavanja, nasipavanja, in podobno) vključijo v nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva.
Kasneje nastali stroški, povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi, v primerjavi s prvotno ocenjenimi. V primeru podaljšanja dobe koristnosti se, za kasneje nastale stroške povezane z opredmetenim osnovnim sredstvom, zmanjša popravek nabavne vrednosti. V kolikor stroški presegajo že obračunani popravek nabavne vrednosti, se za razliko poveča nabavna vrednost.
Ne glede na vrednost in pomembnost opredmetenih osnovnih sredstev, se nabavna vrednost ne razporedi na sestavne dele. Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se ne obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.
Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih sredstev oziroma opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih sredstev, za katere ne obstaja dokumentacija o stroških pridobitve ali je takšna dokumentacija nepopolna, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi knjigovodski podatki primerljivih enakih ali podobnih sredstev, ki so v lasti ustanovitelja uporabnika enotnega kontnega načrta. Do pridobitve ocenjene vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, se sredstva evidentirajo po nabavni vrednosti 1 EUR, vendar najdlje za dobo enega leta. Za določitev nabavne vrednosti nepremičnin se lahko uporabi cenitev iz množičnega vrednotenja nepremičnin.
Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega sredstva, kot tudi stroški investicijskega vzdrževanja in obnov, se priznajo kot investicijski odhodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili plačani. Popravki nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikujejo v skladi z pravilnikom, ki ureja način in stopnje odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Zneski popravkov nabavne vrednosti se ne obravnavajo kot strošek amortizacije oziroma kot prevrednotovalni odhodek, temveč zmanjšujejo obveznost do virov sredstev, oblikovano ob pridobitvi teh sredstev.
Zneski kupnine ali odškodnine za odtujena ali uničena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se priznajo kot kapitalski prihodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili prejeti.
Stvari drobnega inventarja, katerih posamična vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500 eurov, se lahko razporedi med material. S stvarmi drobnega inventarja so mišljeni pisarniški pripomočki, okrasni predmeti, drobno orodje, ločljiva embalaža in podobno.
Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.
Nepremičnine dane v poslovni najem se obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva.

Določeni uporabniki enotnega kontnega načrta ugotavljajo in razčlenjujejo prihodke in odhodke ter vrednotijo sredstva in obveznosti do virov sredstev v skladu z zakonom o računovodstvu in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Pri razčlenjevanju in izkazovanju prihodkov in odhodkov upoštevajo tudi določbe pravilnika, ki ureja enotni kontni načrt. Za ostalo, kar ni urejeno z navedenimi predpisi, pa veljajo računovodski standardi.
Pri prevrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev ter prevrednotenju kapitalskih naložb se upoštevajo določbe 13. člena tega pravilnika. Znesek spremembe knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, znesek oslabitve, se pokriva v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, glede na pokrivanje stroškov amortizacije.
Prevrednotenje zaradi odprave oslabitve se ne opravlja.
Količinska enota zaloge nedokončane proizvodnje in storitev ter končnih proizvodov se vrednotijo v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega pravilnika.Vrednost porabljenih zalog se ugotavlja v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena tega pravilnika.
Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se pri začetnem pripoznanju izmerijo v skladu s 7. členom tega pravilnika.
Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju izmerijo v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega pravilnika.Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju izmerijo v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 8. člena tega pravilnika. Oslabitev in odpis finančnih naložb se opravlja v skladu z računovodskimi standardi.
Terjatve in obveznosti za odložene davke se ne izračunavajo in ne izkazujejo.
Rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine pri upokojitvi in pokojnine se ne oblikujejo. Rezervacije za pokrivanje prihodnjih stroškov zaradi razgradnje, ponovne vzpostavitve prvotnega stanja, se tudi ne oblikujejo.
Namenska sredstva za pridobitev neopredmetenih sredstev ter opredmetenih osnovnih sredstev prejeta iz javnofinančnih virov se ne izkazujejo kot prihodki, temveč povečujejo obveznost do vira sredstev. Obveznost do vira sredstev povečujejo tudi zneski kupnine za prodana opredmetena osnovna sredstva, če je s predpisom določeno, da se sredstva kupnine smejo porabiti le za določen namen.
Prejeta sredstva namenjena pokrivanju izbranih odhodkov določenih s predpisom ali odločitvijo pristojnega organa občine ali države se prenašajo med prihodke preko časovnih razmejitev.
Zaradi spremljanja gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter določenih prejemkov in izdatkov, ki se nanašajo na finančne naložbe in zadolževanje, ugotavljajo in razčlenjujejo pravne osebe iz prvega odstavka tega člena svoje prihodke in odhodke oziroma določene prejemke in izdatke tudi na način, ki je s tem pravilnikom določen za druge uporabnike enotnega kontnega načrta. Podatke o tako ugotovljenih prihodkih in odhodkih ter prejemkih in izdatkih, izkazujejo v svojih poslovnih knjigah v skladu z določbami pravilnika o enotnem kontnem načrtu. Na podlagi teh evidenc sestavijo računovodske izkaze oziroma poročila v skladu s pravilnikom o sestavljanju letnih poročil.
Določeni uporabniki enotnega kontnega načrta, ki niso uvrščeni med posredne uporabnike proračuna, ne zagotavljajo podatkov iz prejšnjega odstavka.