(1) Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in drug državni organ, ki ni pravosodni organ ali organ državne uprave, so upravljavci stvarnega premoženja, ki ga uporabljajo.
(2) Ministrstvo, pristojno za upravo, je upravljavec:
– nepremičnin znotraj ureditvenih območjih mejnih prehodov z Republiko Hrvaško, razen nepremičnin, katerih upravljanje je urejeno s posebnim zakonom;
– poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo inšpekcijske službe s področij zdravja, dela, trga, prostora, energetike, prometa, kmetijstva, okolja, veterine in varne hrane ter
– poslovnih prostorov v katerih svojo dejavnost opravljajo upravne enote.
(3) Organom državne uprave iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za upravo, zagotavlja poslovne prostore tudi v primeru, ko država nima na voljo primernih poslovnih prostorov v svoji lasti.
(4) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljavec poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo sodišča, ministrstvo, pristojno za državno tožilstvo pa je upravljavec poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo državna tožilstva.
(5) Sodišča, državna tožilstva, upravne enote in inšpekcijske službe iz druge alineje drugega odstavka tega člena kot uporabniki sami skrbijo za redno vzdrževanje poslovnih prostorov ter nosijo stroške njihovega obratovanja.
(6) Če za posamezno nepremičnino ni mogoče ugotoviti, kdo je njen upravljavec, izda vlada sklep o določitvi upravljavca te nepremičnine na predlog ministrstva, pristojnega za upravo. Od trenutka, ko se ugotovi, da nepremičnina nima upravljavca pa do izdaje sklepa vlade, izvršuje nujne pravice in obveznosti upravljavca te nepremičnine ministrstvo, pristojno za upravo.
(2) (7) Upravljavec nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini je ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(3) (8) Upravljavce drugih nepremičnin v tujini s sklepom določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključijo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe.
(2) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v upravljanju drugih državnih organov oziroma postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
(3) Najem nepremičnega premoženja za potrebe delovanja drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, oziroma najem nepremičnega premoženja za potrebe delovanja samoupravne lokalne skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je samoupravna lokalna skupnost, je mogoč na podlagi veljavnega načrta najemov nepremičnega premoženja.
(4) Oddaja nepremičnega premoženja države oziroma samoupravne lokalne skupnosti v najem je mogoča na podlagi veljavnega načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem.
(5) (3) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja premičnega premoženja.
(6) (4) Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti v posamični vrednosti nad 10.000 eurov se lahko izvede, če je posamezno premično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.
(7) Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko upravljavci ob upoštevanju pogojev, določenih v zakonu, ki ureja ravnanje z nepremičnim premoženjem države, izjemoma izvedejo postopek pridobivanja ali najema nepremičnega premoženja za potrebe delovanja upravljavcev oziroma postopek razpolaganja ali oddaje v najem nepremičnega premoženja države, čeprav tako ravnanje ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem države.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko upravljavci ob upoštevanju pogojev, določenih v zakonu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, izjemoma izvedejo postopek pridobivanja stvarnega premoženja za potrebe delovanja upravljavcev oziroma postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem, čeprav tako ravnanje ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države ali samoupravne lokalne skupnosti.

(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem je sestavljen iz:
– načrta pridobivanja nepremičnega premoženja;
– načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
– načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem in
– načrta najemov nepremičnega premoženja.
(2) Poleg načrta ravnanja s stvarnim premoženjem vlada ali svet samoupravne lokalne skupnosti s sklepom glede na vrsto ravnanja s stvarnim premoženjem določi odstotek vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko upravljavec skladno z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, sklene ne glede na njihovo vključenost v veljavni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.

Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja zajema podatke o:
– okvirni lokaciji;
– okvirni velikosti;
– vrsti nepremičnine (poslovni prostor, stanovanje, stanovanjska hiša, garaža, drugi objekti, zemljišče);
– predvidenih sredstvih in
– ekonomski utemeljenosti načrtovanega pridobivanja.
Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja zajema podatke o:
– vrsti nepremičnine, ki je lahko zemljišče, stavba, del stavbe ali zemljišče s stavbo;
– samoupravni lokalni skupnosti v kateri upravljavec načrtuje nakup;
– okvirni velikosti izraženi v m2 in
– planiranih sredstvih v proračunu izraženih v tisočih za leto, na katero se nanaša načrt pridobivanja.

(1) V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so vključena zemljišča, stavbe in deli stavb ter zemljišča s stavbami.
(2) Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem zajema podatke o:
– identifikacijski oznaki nepremičnine;
– orientacijski vrednosti nepremičnine;
– predvideni metodi razpolaganja in
– obrazložitvi ekonomske utemeljenosti razpolaganja s posamezno nepremičnino.
(1) V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so vključena zemljišča ter stavbe in deli stavb.
(2) Načrt razpolaganja z zemljišči zajema podatke o:
– samoupravni lokalni skupnosti v kateri nepremičnina leži;
– katastrski občini in šifri katastrske občine;
– parcelni številki zemljišča;
– kvadraturi zemljišča izraženi v m2 in
– posplošeni tržni vrednosti, ki jo je določila Geodetska uprava Republike Slovenije oziroma orientacijski vrednosti določeni v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe, v primeru da posplošena tržna vrednost ni določena, vse izraženo v tisočih.
(3) Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb zajema podatke o:
– samoupravni lokalni skupnosti v kateri stavba oziroma del stavbe leži;
– točnem naslovu stavbe oziroma dela stavbe;
– identifikacijski oznaki, ki zajema številko stavbe, številko dela stavbe in šifro katastrske občine;
– kvadraturi stavbe oziroma dela stavbe izraženi v m2 ter
– posplošeni tržni vrednosti, ki jo je določila Geodetska uprava Republike Slovenije oziroma orientacijski vrednosti določeni v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe, v primeru da posplošena tržna vrednost ni določena, vse izraženo v tisočih.

Načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem zajema podatke o:
– identifikacijski oznaki nepremičnine;
– predvideni metodi oddaje v najem;
– predvideni mesečni najemnini;
– obrazložitvi ekonomske utemeljenosti oddaje nepremičnega premoženja v najem.

Načrt najema nepremičnega premoženja za potrebe delovanja drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je samoupravna lokalna skupnost, zajema podatke o:
– okvirni lokaciji nepremičnin;
– okvirni velikosti;
– vrsti nepremičnine (poslovni prostor, stanovanje, stanovanjska hiša, garaža, drugi objekti, zemljišče);
– predvidenih sredstvih;
– predvidenem trajanju najemnega razmerja in
– ekonomski utemeljenosti najema.