Ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole.
Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti:
– mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora,
– mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost pa tudi mnenje te skupnosti,
– mnenje sveta staršev.
Pred odločitvijo sveta o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami podajo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, tudi dijaki oziroma študentje.
Lokalna skupnost, svet staršev, dijaki in študentje mnenje obrazložijo. Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor o mnenju glasujejo tajno.
V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki staršev in dijakov ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda, predstavniki študentov ne odločajo.
Svet v primeru iz prejšnjega odstavka odloča z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati.
Če lokalna skupnost in organi iz drugega odstavka tega člena, dijaki oziroma študentje ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja.
Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru.
Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja.
Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz prejšnjega odstavka svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode.

(1) Za potrebe opravljanja nalog, določenih s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja iz 1. člena tega zakona, za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene ministrstvo vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje informatizirano zbirko podatkov (v nadaljnjem besedilu: centralna evidenca).
(2) Centralna evidenca vsebuje naslednje podatke o predšolskih otrocih, učencih, dijakih, študentih višje šole in udeležencih izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci vzgoje in izobraževanja):
– enolični identifikator udeleženca vzgoje in izobraževanja,
– ime in priimek,
– EMŠO,
– spol,
– kraj in država rojstva,
– stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
– državljanstvo,
– ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matična številka poslovnega subjekta (šifra PRS),
– vzgojno-izobraževalni ali študijski program ter evidenčna številka iz uradnega registra programov (vrsta in področje izobraževanja po KLASIUS),
– starostno obdobje, razred in oddelek, letnik oziroma vzgojna skupina oziroma razred in predmet v glasbeni šoli in umetniški gimnaziji,
– podatek o prijavi v dijaški dom,
– datum vključitve oziroma datum začetka izobraževanja v vrtcu oziroma šoli,
– datum začetka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu,
– datum izpisa iz vrtca oziroma šole,
– datum zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu,
– povprečna ocena zadnjega razreda osnovne šole,
– povprečna ocena po letnikih za dijake in študente višjih strokovnih šol,
– status udeleženca: otrok, učenec, dijak, študent višje šole, udeleženec izobraževanja odraslih, učenec glasbene šole, kandidat brez statusa, ki opravlja izpite,
– način izobraževanja: redni/izredni,
– oblika izobraževanja: vzporedno izobraževanje.
(3) V centralni evidenci se vodi tudi podatek o upravičenosti do znižanega plačila vrtca, dodatne subvencije za malico, subvencije za kosilo in subvencije za prevoze (številka odločbe, datum pridobitve pravice in višina subvencije oziroma znižano plačilo vrtca).

(1) Podatke za centralno evidenco iz drugega odstavka 135.a člena tega zakona vnašajo za svoje udeležence vzgoje in izobraževanja vzgojno-izobraževalni zavodi. Podatke iz tretjega odstavka 135.a člena tega zakona je dolžno zagotoviti ministrstvo, pristojno za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(2) Za zagotavljanje točnosti in ažurnosti identifikacijskih podatkov udeležencev vzgoje in izobraževanja v centralni evidenci (podatkov o imenu, priimku, spolu, kraju in državi rojstva, stalnem oziroma začasnem prebivališču – ulici, hišni številki, poštni številki, občini, državi in o državljanstvu) se ti na podlagi podatka o EMŠO udeleženca vzgoje in izobraževanja pridobijo iz centralnega registra prebivalstva.
(3) V centralno evidenco se iz centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev na podlagi podatka o EMŠO udeleženca vzgoje in izobraževanja prenesejo podatki o pravicah iz javnih sredstev, navedenih v tretjem odstavku 135.a člena tega zakona.

(1) Vzgojno-izobraževalni zavod obdeluje podatke iz centralne evidence iz drugega odstavka 135.a člena tega zakona za svoje udeležence vzgoje in izobraževanja.
(2) Podatki iz centralne evidence se lahko posredujejo uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom.
(3) Ministrstvo uporablja podatke iz centralne evidence tako, da se prikrijejo podatki o imenu in priimku, EMŠO, spolu, kraju in državi rojstva, državljanstvu ter stalnem oziroma začasnem bivališču.
(4) Pri znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu ter pri izdelavi statističnih analiz se osebni podatki obdelujejo v anonimizirani obliki.
(5) Način in pogoje dostopa do podatkov iz centralne evidence podrobneje določi minister, pristojen za šolstvo. Pred uveljavitvijo pravilnika mora pridobiti soglasje Informacijskega pooblaščenca.

Podatki se v centralni evidenci hranijo še eno leto po tem, ko udeleženec vzgoje in izobraževanja zaključi vzgojno-izobraževalni ali študijski program po posameznem statusu, potem se arhivirajo. Arhivirani podatki centralne evidence se lahko v anonimizirani obliki uporabljajo za statistične in analitične raziskave, v neanonimizrani obliki pa jih je dopustno posredovati le državnim organom, ki imajo za njihovo pridobitev in nadaljnjo obdelavo podlago v zakonu.