S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe.
S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za:
– financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo izobraževalne programe s področja srednjega šolstva,
– financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo,
– oblikovanje oddelkov in skupin v izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe.

Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka in veščin ter laborantov so ure pouka po izvedbenih predmetnikih izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: srednje strokovno izobraževanje), poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov oziroma skupin iz 23. do 39. člena ter iz 46. in 47. 46. do 47.a člena tega pravilnika.

Strokovnim delavcem iz 1. in 2. točke tega člena se tedenska učna obveznost lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo oziroma se zmanjša zaradi opravljanja nalog v državni predmetni komisiji za poklicno maturo:
Strokovnim delavcem iz 1. in 2. točke tega člena se tedenska učna obveznost lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo in nalog organizatorja interesnih dejavnosti:
1. Učitelju, ki opravlja v vzgojno-izobraževalnem zavodu (v nadaljnjem besedilu: šola), naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 32,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 33 do 50,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 51 do 100,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 101 do 150,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 151 do 200,
– za 6 ur pouka, če je dijakov 201 in več.
- za 6 ur pouka, če je dijakov od 201 do 250,
– za 7 ur pouka, če je dijakov od 251 do 300,
– za 8 ur pouka, če je dijakov od 301 do 350,
– za 9 ur pouka, če je dijakov od 351 do 400,
– za 10 ur pouka, če je dijakov več kot 400.
Pomočniku ravnatelja šole oziroma srednje šole kot organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota), ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se učna obveznost iz 10. oziroma 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
2. Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za poklicno maturo, ima zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:
Učitelju, ki je član državne predmetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša, in sicer:
– za 4 ure pouka, če je član državne predmetne komisije za slovenščino,
– za 3 ure pouka, če je član državne predmetne komisije za matematiko ali tuji jezik. Ravnatelju šole oziroma organizacijske enote in pomočniku ravnatelja šole oziroma organizacijske enote, ki je član državne predmetne komisije za poklicno maturo, se učna obveznost iz 9., 10. oziroma 11. člena tega pravilnika zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanje določena v navedenih treh členih.
Učitelju, ki opravlja v vzgojno-izobraževalnem zavodu (v nadaljnjem besedilu: šola) naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 251 do 500,
– za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 501 do 750,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 751 do 1000,
– za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1250,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 1251 do 1500,
– za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1750,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 1751 do 2000,
– za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2250,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 2251 do 2500,
– za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2750,
– za 6 ur pouka, če je dijakov več kot 2750.
Pomočniku ravnatelja šole oziroma srednje šole kot organizacijske enote, ki opravlja delo organizatorja interesnih dejavnosti, se učna obveznost iz 10. oziroma 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.

Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša, in sicer:
– v oddelkih in skupinah prvega letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter v poklicnem tečaju za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih in skupinah zaključnih letnikov razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja, za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih in skupinah ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja ter začetnem letniku programov poklicno-tehniškega izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.
Kot skupina se šteje skupina, določena v četrtem odstavku 23., četrtem odstavku 25., četrtem odstavku 27. in četrtem odstavku 29. člena oziroma v tretjem odstavku 30. člena tega pravilnika. 

Sredstva za izvedbo interesnih dejavnosti, ki so sestavni del izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, se določijo v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v posamezne letnike teh programov.
Merila za plačilo ur interesnih dejavnosti se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.

Kriterij za vrednotenje dela razrednika na oddelek:
– v prvem letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja in srednjega strokovnega izobraževanja ter v poklicnem tečaju sta 2 uri pouka na teden,
– v zaključnem letniku, razen v 3. letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja ter programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja, sta 2 uri pouka na teden,
– v ostalih letnikih, 3. letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja ter začetnem letniku programa poklicno-tehniškega izobraževanja je 1 ura pouka na teden.
Kriterij za vrednotenje dela razrednika na skupino, oblikovano v skladu s četrtim odstavkom 23., 25., 27. in 29. člena oziroma tretjim odstavkom 30. člena tega pravilnika, je polovica tedenskih obsegov, določenih za oddelek posameznega programa skladno z določbami iz prejšnjega odstavka. 
Sredstva, namenjena timskemu poučevanju, se določijo po naslednjem kriteriju:
– 0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno-tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,
– 0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja. 

Mentorju učitelja pripravnika se prizna 1 ura pouka na teden za delo s pripravnikom, mentorju svetovalnega delavca pripravnika oziroma knjižničarja pripravnika pa 1 ura svetovalnega oziroma knjižničarskega dela na teden za delo s pripravnikom.
Mentorju pripravnika se prizna 4 ure na teden za delo s pripravnikom.

Sredstva za tečaj slovenskega jezika za tujce se določijo v odvisnosti od števila dijakov, ki zaradi neznanja oziroma pomanjkljivega znanja slovenščine potrebujejo pomoč.
Merila za plačilo tečaja se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo. 

Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole, ravnatelja organizacijske enote, ki opravlja hkrati funkcijo direktorja zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj šole), in ravnatelja organizacijske enote z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri in največ 5 ur pouka na teden.
V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole oziroma ravnatelja organizacijske enote s 15 do 16 oddelki 2 uri, s 13 do 14 oddelki 3 ure, z 11 do 12 oddelki 4 ure, z 9 do 10 oddelki 5 ur in z 8 oddelki ali manj 6 ur pouka na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj šole oziroma ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden.
Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole in ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz predhodnih odstavkov tega člena, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
Število oddelkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov 1. in 2. letnika, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja, deli s 23, število dijakov 3. letnika, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja, deli s 23 ter pomnoži s faktorjem 0,5,
– število dijakov, vpisanih v izobraževalne programe srednjega poklicnega izobraževanja, deli z 28,
– število dijakov, vpisanih v izobraževalne programe srednjega strokovnega izobraževanja, deli s 30,
– število dijakov, vpisanih v izobraževalne programe poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja, deli z 32.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.