S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v dvojezični srednji šoli (v nadaljnjem besedilu: šola).
S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za:
– financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v dvojezični srednji šoli (v nadaljnjem besedilu: šola) za izvedbo izobraževalnih programov s področja srednjega šolstva za dvojezično izvajanje v slovenskem in madžarskem učnem jeziku na narodno mešanem območju (v nadaljnjem besedilu: srednješolski izobraževalni programi),
– financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo,
– oblikovanje oziroma določitev oddelkov in skupin v srednješolskih izobraževalnih programih.

(1) Učitelj, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost glede na število dijakov – maturantov gimnazijskih programov, in sicer za:
– 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(2) Učitelj, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, ima lahko zmanjšano učno obveznost glede na število dijakov zaključnega letnika, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(3) Če naloge tajnika šolske maturitetne komisije opravlja strokovni delavec, ki ni učitelj, se mu prizna povečan obseg dela v obsegu ur iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena. 
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov gimnazijskih programov ter maturitetnega tečaja, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
Pomočniku ravnatelja šole, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo ali naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo ali naloge organizatorja interesnih dejavnosti oziroma naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se učna obveznost iz 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur, določenih v prejšnjih odstavkih tega člena, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanj določena v navedenem členu. 

(1) Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za slovenščino oziroma madžarščino za splošno maturo, ima zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka, za ostale predmete pa 3 ure.
(2) Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za poklicno maturo za slovenščino oziroma madžarščino, ima zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka, za matematiko ali tuji jezik pa 3 ure.

(1) Za delo razrednika se priznata dve uri na teden na oddelek:
– v 1. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega oziroma drugega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa ter v maturitetnem tečaju in
– v zaključnem letniku, razen v 3. letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja ter programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja.
(2) V ostalih letnikih ter v 3. letniku programa nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja se prizna ena ura na teden na oddelek.
(3) V programih poklicno-tehniškega izobraževanja se v začetnem letniku prizna ena ura razredništva na teden, v zaključnem letniku pa dve uri na teden na oddelek.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša, in sicer:
– v oddelkih 1. letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa ter v maturitetnem in poklicnem tečaju za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih zaključnih letnikov, razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja ter začetnem letniku programov poklicno-tehniškega izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.

Sredstva, namenjena timskemu poučevanju, se določijo po naslednjem kriteriju:
– 0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,
– 0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno-tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,
– 0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja

Mentorju učitelja – pripravnika se prizna ena ura pouka na teden za delo s pripravnikom, mentorju svetovalnega delavca – pripravnika oziroma knjižničarja – pripravnika pa ena ura svetovalnega oziroma knjižničarskega dela na teden za delo s pripravnikom.
Mentorju pripravnika se prizna 4 ure na teden za delo s pripravnikom.

(1) Šola sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom:
– pisarniškega referenta, ki mora imeti srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo, 
– poslovnega sekretarja VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja)
– računovodje, ki mora imeti srednjo strokovno izobrazbo, 
– računovodje VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja),
– hišnika, ki mora imeti srednjo poklicno izobrazbo,
– čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
(2) Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
(3) Šola sistemizira delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije, ki mora imeti srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo, v deležu delovnega časa, glede na število oddelkov, in sicer:
– do 5 oddelkov – 0,25 delovnega časa delavca,
– od 6 do 10 oddelkov – 0,5 delovnega časa delavca,
– od 11 do 14 oddelkov – 0,75 delovnega časa delavca in
– 15 in več oddelkov – 1,0 delovnega časa delavca.
(4) Če šola ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način, lahko sistemizira spremljevalca za fizično pomoč dijaku, ki mora imeti srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(5) Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca iz prejšnjega odstavka tega člena, se določi glede na število dijakov, ki potrebujejo fizično pomoč ter števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
(6) Izraz »prejšnja« iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

(1) Za opravljanje dela na delovnih mestih računovodje VI, čistilca, in vzdrževalca učne tehnologije iz 13. člena tega pravilnika in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju ki se izvaja na podlagi prvega odstavka 33. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) pri delodajalcu, lahko šola sklene pogodbo o opravljanju storitev z drugimi izvajalci.
(2) Opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se plačuje po pogodbi skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo.
(3) Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, lahko odobri pristojni upravni organ na posebej utemeljeno vlogo šole, in sicer zaradi specifičnih prostorskih pogojev šole in v drugih izjemnih primerih ko zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela ni moč doseči predpisanega normativa.

(1) Do sprejetja predpisa o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v posameznih izobraževalnih programih, mora imeti organizator praktičnega pouka iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika srednjo oziroma višjo strokovno izobrazbo, organizator delovne prakse iz četrtega odstavka 12. člena tega pravilnika pa višjo strokovno izobrazbo.
(2) Ne glede na prvi in drugi odstavek 14. člena tega pravilnika je v oddelku 1. letnika programa srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa, poklicnega in maturitetnega tečaja ter v programu poklicno-tehniškega izobraževanja v šolskem letu 2003/2004 največ 24 dijakov.