S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (v nadaljnjem besedilu: šola).
S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za:
– financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (v nadaljnjem besedilu: šola) za izvedbo srednješolskih izobraževalnih programov z italijanskim učnim jezikom, prilagojenih za izvajanje na narodno mešanem območju v slovenski Istri (v nadaljnjem besedilu: srednješolski izobraževalni programi),
– financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, –
oblikovanje oziroma določitev oddelkov in skupin v srednješolskih izobraževalnih programih.

(1) Učitelj, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost glede na število dijakov – maturantov gimnazijskih programov, in sicer za:
– 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(2) Učitelj, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, ima lahko zmanjšano učno obveznost glede na število dijakov zaključnega letnika, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(3) Če opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije strokovni delavec, ki ni učitelj, se mu prizna povečan obseg dela v obsegu ur iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov gimnazijskih programov ter maturitetnega tečaja, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.

(1) Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za italijanščino za splošno maturo, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka, za ostale predmete pa 3 ure.
(2) Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za poklicno maturo za italijanščino, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka, za matematiko ali tuji jezik pa 3 ure.

(1) Za delo razrednika se priznata dve uri na teden na oddelek, in sicer:
– v 1. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega oziroma drugega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa ter v maturitetnem tečaju in
– v zaključnem letniku, razen v 3. letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja ter programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja.
(2) V ostalih letnikih ter v 3. letniku programa nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja se prizna ena ura na teden na oddelek.
(3) V programih poklicno-tehniškega izobraževanja se v začetnem letniku prizna ena ura razredništva na teden, v zaključnem letniku pa dve uri na teden na oddelek.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša, in sicer:
– v oddelkih 1. letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa ter v maturitetnem in poklicnem tečaju za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih zaključnih letnikov, razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja ter začetnem letniku programov poklicno-tehniškega izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.

Sredstva, namenjena timskemu poučevanju, se določijo po naslednjem kriteriju:
– 0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,
– 0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno-tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,
– 0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja. 

Mentorju učitelja – pripravnika se prizna ena ura pouka na teden za delo s pripravnikom, mentorju svetovalnega delavca – pripravnika oziroma knjižničarja – pripravnika pa ena ura svetovalnega oziroma knjižničarskega dela na teden za delo s pripravnikom.
Mentorju pripravnika se prizna 4 ure na teden za delo s pripravnikom.

(1) Šola, ki ima 12 in več oddelkov, lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom pisarniškega referenta, ki mora imeti srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo poslovnega sekretarja VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja) in računovodje, ki mora imeti srednjo strokovno izobrazbo. računovodje VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
(2) Če ima šola manj kot 12 oddelkov, sistemizira delovni mesti iz prejšnjega odstavka z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne z manj kot polovičnim delovnim časom.
(3) Šola sistemizira eno delovno mesto hišnika, ki mora imeti srednjo poklicno izobrazbo, s polnim delovnim časom in eno delovno mesto čistilca prostorov na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
(4) Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca prostorov z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
(5) Šola sistemizira delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije, ki mora imeti srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo, v deležu delovnega časa, glede na število oddelkov, in sicer:
– do 5 oddelkov – 0,25 delovnega časa delavca,
– od 6 do 10 oddelkov – 0,5 delovnega časa delavca,
– od 11 do 14 oddelkov – 0,75 delovnega časa delavca in
– 15 in več oddelkov – 1,0 delovnega časa delavca.
(6) Če šola ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način, lahko sistemizira spremljevalca za fizično pomoč dijaku, ki mora imeti srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(7) Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca iz prejšnjega odstavka, se določi glede na število dijakov, ki potrebujejo fizično pomoč ter števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
(8) Izraz »prejšnja« iz druge alineje prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

(1) Za opravljanje dela na delovnih mestih računovodje VI, čistilca in vzdrževalca učne tehnologije iz 12. člena tega pravilnika in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju ki se izvaja na podlagi prvega odstavka 33. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) pri delodajalcu, lahko šola sklene pogodbo o opravljanju storitev z drugimi izvajalci.
(2) Opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se plačuje po pogodbi skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo.
(3) Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, v posameznem šolskem letu lahko odobri pristojni upravni organ na utemeljeno vlogo šole, in sicer zaradi specifičnih prostorskih pogojev šole in v drugih izjemnih primerih, ko zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela ni moč doseči predpisanega normativa.

Do sprejetja predpisa o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v posameznih izobraževalnih programih, mora imeti organizator praktičnega pouka iz drugega odstavka 11. člena tega pravilnika srednjo oziroma višjo strokovno izobrazbo, organizator delovne prakse iz četrtega odstavka 11. člena tega pravilnika pa višjo strokovno izobrazbo.