(1) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov gimnazijskih programov ter maturitetnega tečaja, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(2) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(3) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 22,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 23 do 45,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov 46 in več
(3) (4) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
(4) (5) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
(6) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:
– za 0,5 ure pouka na teden, če je dijakov do 100,
– za 1 uro pouka na teden, če je dijakov od 101 do 200,
– za 1,5 ure pouka na teden, če je dijakov od 201 do 300,
– za 2 uri pouka na teden, če je dijakov 301 do 400.
(7) Ravnatelj lahko za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli.

Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša, in sicer:
– v oddelkih 1. letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa ter v maturitetnem in poklicnem tečaju za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih 1. letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazijskega programa, začetnega letnika programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter v maturitetnem in poklicnem tečaju za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih zaključnih letnikov, razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja ter začetnem letniku programov poklicno-tehniškega izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.
– v oddelkih ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.

Sredstva, namenjena timskemu poučevanju, se določijo po naslednjem kriteriju:
Obseg ur za timsko oziroma medpredmetno poučevanje in povezovanje se določi za učitelje z letnim delovnim načrtom šole po naslednjem kriteriju:
– 0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,
– 0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno-tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,
– 0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja. 

Učitelju ali svetovalnemu delavcu se prizna:
– za koordinacijo dela v zvezi z nadarjenimi dijaki, ki vključuje analizo, načrtovanje, spremljanje izvajanja in evalvacijo izvajanja dela z nadarjenimi dijaki, 1 ura pouka letno na dijaka;
– za pripravo individualiziranega programa za dijaka, ki si pridobi status nadarjenega dijaka in si želi delati po individualiziranem programu vzgojno-izobraževalnega dela (INDEP), 2 uri pouka letno na dijaka;
– za mentorsko delo z dijakom iz prejšnje alineje, ki vsebuje izvajanje, svetovanje, spremljanje in sprotno prilagajanje ter letno oceno uspešnosti individualiziranega programa vzgojno-izobraževalnega dela za nadarjenega dijaka, 6 ur pouka letno na dijaka.
Ravnatelj šole opredeli za učitelje oziroma svetovalnega delavca obseg in vsebino posameznih nalog iz prejšnjega odstavka v letnem delovnem načrtu šole.
Šola pošlje ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, v skladu z navodili in v rokih, ki jih le-to določi, podatke z ustreznimi dokazili o:
– številu vpisanih dijakov, vključenih v postopek obravnave v skladu s konceptom dela z nadarjenimi dijaki na podlagi poročila o nadarjenosti in
– številu dijakov, za katere je šola pripravila individualizirani program na podlagi njegove pisne izjave in izjave staršev o delu po tem programu.
Obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z delom z nadarjenimi dijaki, se določijo s sklepom ministra, pristojnega za šolstvo.

Mentorju pripravnika se prizna 4 ure na teden za delo s pripravnikom.S
trokovnemu delavcu, ki je v šoli določen in izvaja mentorstvo strokovnemu delavcu – pripravniku oziroma drugemu strokovnemu delavcu, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s predpisom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, pripada dodatek za mentorstvo za 4 ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.

(1) Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z odločbami o usmeritvi.
(2) Dodatna strokovna pomoč se plača skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo, s posebnim aktom.
(2) Vrednost ure in obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s sklepom ministra.

Za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami ravnatelj šole določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov z odločbami o usmeritvi.
Na podlagi števila dijakov z odločbami o usmeritvi se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov z odločbami o usmeritvi pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Za vsak oddelek, določen po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.

(1) Šola, ki ima 12 in več oddelkov, lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom poslovnega sekretarja VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja) in računovodje VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
(2) Če ima šola manj kot 12 oddelkov, sistemizira delovni mesti iz prejšnjega odstavka z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne z manj kot polovičnim delovnim časom.
(3) Šola sistemizira eno delovno mesto hišnika, ki mora imeti srednjo poklicno izobrazbo, s polnim delovnim časom in eno delovno mesto čistilca prostorov na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
(4) Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca prostorov z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
(5) V uporabno neto čistilno talno stavbno površino iz prejšnjega odstavka se ne všteva kvadratura zunanjih prostorov ter kvadratura prostorov, ki ni namenjena izvajanju srednješolskih izobraževalnih programov in vzgojnega programa dijaških domov (kvadratura sob v dijaških domovih, ki so namenjene bivanju dijakov in sobe, ki se oddajajo študentom in drugim zunanjim uporabnikom, predavalnice in drugi prostori višje strokovne šole kot organizacijske enote, za katere šola prejema sredstva po študentu, prostori, ki so namenjeni opravljanju druge dejavnosti, in prostori, ki nimajo funkcionalne uporabe).
(5) Šola sistemizira delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije, ki mora imeti srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo, v deležu delovnega časa, glede na število oddelkov, in sicer:
(6) Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov na delovnem mestu tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s srednjo strokovno izobrazbo ali na delovnem mestu vzdrževalca računalniške opreme z visoko strokovno izobrazbo VII/1 (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1) naslednje število delavcev:
– do 5 oddelkov – 0,25 delovnega časa delavca,
– od 6 do 10 oddelkov – 0,5 delovnega časa delavca,
– od 11 do 14 oddelkov – 0,75 delovnega časa delavca in
– 15 in več oddelkov – 1,0 delovnega časa delavca.
(7) Ravnatelj šole lahko sistemizira delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme VII/1 in glede tega delovnega mesta ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, če delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V ni zasedeno oziroma nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del, vezanih na delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V.
(6) (8) Če šola ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način, lahko sistemizira spremljevalca za fizično pomoč dijaku, ki mora imeti srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(7) (9) Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca iz prejšnjega odstavka, se določi glede na število dijakov, ki potrebujejo fizično pomoč ter števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
(8) (10) Izraz »prejšnja« iz prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

(1) Informatika, naravoslovni in strokovno-teoretični predmeti
Pri splošno-izobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri posameznih strokovno-teoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli s 13. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa izobraževalni program.
Število skupin za izvajanje strokovno teoretičnih predmetov, ki se oblikujejo v oddelkih za skupno izvajanje izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, se določi tako, da se skupno število dijakov, ki se izobražujejo po teh programih v posameznem letniku, deli s 5, doda pa se še ena skupina.
(2) Praktični pouk
V skupini pri praktičnem pouku je v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov, v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ter srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja pa je največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli v primeru programa nižjega poklicnega izobraževanja z 10 ter v primeru drugih vrst programov s 13.
(3) Prvi tuji jezik
Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
(4) Drugi tuji jezik
Če šola izvaja dva različna druga tuja jezika, lahko oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, pod pogojem, da ima vsaj 5 dijakov za posamezno skupino.
(5) Športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika, izjemoma pa tudi iz dveh ali več zaporednih letnikov, in sicer ne glede na vrsto izobraževalnega programa, po katerem se izobražujejo.
(6) Obseg ur izbirnih predmetov v gimnazijskem programu
Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 420 dodatnih ur letno.
(7) Obseg ur za izvajanje pouka na različnih ravneh zahtevnosti v gimnazijskem programu
Če šola organizira skladno s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/03) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko za izvajanje pouka na različni ravni zahtevnosti nameni dodatno 140 ur za pouk matematike in 105 ur za pouk tujega jezika, če je v posamezni skupini najmanj 5 dijakov.
(8) Izbirni predmeti v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja
Pri izbirnih predmetih, ki so določeni z izobraževalnim programom, lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne predmete in če se za vsakega od njih odloči vsaj 5 dijakov.
(9) Ekskurzija Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni z izobraževalnim programom, spremlja skupino 16 dijakov.
(9) EkskurzijaSpremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni z izobraževalnim programom, spremlja skupino 15 dijakov.
Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju, če so določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.

Za nove oziroma prenovljene izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, pripravljene in sprejete po Izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov (1997, 2001), velja pri splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetih ter praktičnem pouku praviloma ista velikost skupin, kot velja za neprenovljene oziroma iztekajoče se programe. Način določanja števila skupin je tak kot velja za iztekajoče se izobraževalne programe.