Država oziroma lokalna skupnost zagotavlja javna sredstva javnim skladom ali javnim agencijam na podlagi ustanovitvenega akta po postopku, kot ga določa zakon, ki ureja javne finance za posredne proračunske uporabnike. Višino javnih sredstev za financiranje javnega sklada oziroma javne agencije določi ustanovitelj v skladu s potrjenim programom dela in letnim izvedbenim načrtom, ki je tudi podlaga za transfer sredstev iz proračuna države oziroma lokalne skupnosti.
Višino javnih sredstev za financiranje javnega sklada oziroma javne agencije določi ustanovitelj v skladu s potrjenim programom dela in letnim izvedbenim načrtom.

Javni zavod ima svet, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj. Svet ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda, – predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja, – sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, – opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda.
Z aktom o ustanovitvi javnega zavoda se podrobneje določi sestavo in način delovanja sveta.
Javni zavod ima svet, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj, in predstavniki delavcev zavoda, ki imajo najmanj enega člana in največ do ene tretjine članov v svetu zavoda.
Svet ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda, – predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, – opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda.
Z aktom o ustanovitvi javnega zavoda se podrobneje določi sestavo in način delovanja sveta.

Na delovnih mestih opernih in zborovskih pevcev, baletnih plesalcev in orkestrskih glasbenikov v javnih zavodih na področju kulture je zaposlitev možna le z uspešno opravljenim preskusom sposobnosti in ustreznosti kandidatov na podlagi avdicije.
Avdicijo iz prejšnjega odstavka organizira in izvede javni zavod.
Uspešno opravljena avdicija lahko zaradi sposobnosti kandidata izjemoma nadomesti manjkajočo izobrazbo, ki se zahteva za zasedbo delovnega mesta iz prvega odstavka tega člena, vendar največ za dve stopnji.
V primeru sklenitve delovnega razmerja na podlagi prejšnjega odstavka se delovno razmerje opernih in zborovskih pevcev ter orkestrskih glasbenikov lahko sklene za določen čas do petih let, brez možnosti ponovitve.

Javni zavodi lahko skladno z merili o izrednih dosežkih podelijo zaposlenim na delovnih mestih igralcev, opernih solo pevcev in baletnih solo plesalcev naziv prvak, na delovnih mestih instrumentalnih glasbenikov pa naziv vrhunski glasbenik.
Naziv se podeli za dobo petih let in se ga lahko podeli ponovno.
Kot merila o izrednih dosežkih se upoštevajo predvsem prejete slovenske in tuje nagrade in priznanja ter število in kakovost umetniških poustvaritev v določenem obdobju v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejša merila predpiše minister, pristojen za kulturo.
Ne glede na drugi odstavek tega člena se naziv lahko podeli trajno, če ga je nosilec pridobil dvakrat zaporedoma in je v času trajanja naziva dosegel starost vsaj 50 let, baletni solo plesalec pa vsaj 35 let.
Za čas trajanja naziva prvak ali vrhunski glasbenik se zaposlenemu poveča osnovna plača. Višina povečanja osnovne plače se določi s kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti.

Kulturna društva so združenja, v katera se posamezniki združujejo z namenom, da:
– izvajajo kulturne dejavnosti,
– združujejo poklice na posameznih področjih kulture,
– se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji na posameznih področjih kulture,
– izvajajo dejavnosti na področju kulturne vzgoje in izobraževanja,
– prispevajo k dostopnosti do kulturnih dobrin in k razvoju kulturnih dejavnosti.
Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, se podeli društvu, ki izpolnjuje poleg splošnih z zakonom, ki ureja društva, določenih pogojev, tudi poseben pogoj, da je:
– ali osrednjega pomena,
– ali izvaja kulturne dejavnosti, ki so po kvaliteti ali po pomenu primerljive s kulturno dejavnostjo javnih zavodov,
– ali izvaja kulturne dejavnosti, ki pomenijo dopolnjevanje mreže javnih zavodov po vsebini dela ali po načinu delovanja (prostovoljci).
Za področja delovanja, ki so v javnem interesu na področju kulture, štejejo področja iz 4. člena tega zakona upoštevaje nacionalni program za kulturo.
Izpolnjevanje posebnega pogoja iz drugega odstavka tega člena ugotavlja ministrstvo, pristojno za kulturo, v sodelovanju s strokovno komisijo iz 20. člena tega zakona s področja dela društva.
Podrobnejša merila ter način izkazovanja, izpolnjevanja osebnih posebnih pogojev za pridobitev statusa društva v javnem interesu, predpiše minister.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi evidenco pravnih oseb zasebnega prava (zavodi, ustanove, zadruge), ki jim je na podlagi 81. člena zakona podeljen status delovanja v javnem interesu na področju kulture.
Evidenca je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih pravnih oseb, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu na področju kulture, ter pravni varnosti drugih oseb, varnosti pravnega prometa in transparentnosti delovanja teh pravnih oseb. Evidenca je javna knjiga.
V evidenci se obdelujejo naslednji osebni podatki zastopnika pravne osebe: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je javen le podatek o osebnem imenu zastopnika pravne osebe.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, lahko osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje samo za vodenje evidence in izvajanje nalog v zvezi s podelitvijo statusa delovanja v javnem interesu ter za statistične namene.
Za vodenje evidence pravnih oseb zasebnega prava s statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja društva, in na njegovi podlagi izdanega pravilnika, ki ureja vsebino, obliko in način vodenja evidence društev v javnem interesu.

Samozaposleni v kulturi lahko zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna v primerih, ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih treh letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.
Pravica iz prejšnjega člena se podeljuje za tri leta z možnostjo ponovnih podeljevanj.
Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za vpis v razvid, se vpiše pod naslednjimi pogoji:
– da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture,
– da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan s posebno zakonodajo, nista minili več kot dve leti.

Ne glede na določbe 83. člena tega zakona lahko upravičenec pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna uveljavlja samo pod pogojem, če mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo (v nadaljnjem besedilu: dohodkovni cenzus). Dohodkovni cenzus se ugotavlja na podlagi odločbe o odmeri dohodnine na letni ravni oziroma zadnjega davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja.
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se ugotavlja vsako leto. Dokler dohodkovni cenzus ni ugotovljen, se prispevki plačujejo kot akontacija, pri čemer država zahteva povračilo plačanih prispevkov, če se izkaže, da upravičenec presega dohodkovni cenzus.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, pridobi podatke iz prvega odstavka tega člena, ki jih potrebuje za odločanje o pravici do plačila prispevkov iz državnega proračuna, od pristojnega davčnega organa v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, na podlagi zahtevka pridobi od pristojnega davčnega organa podatke iz prvega odstavka tega člena, potrebne za odločanje o pravici do plačila prispevkov iz državnega proračuna.