Javni interes za kulturo temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerimi se uresničuje kulturni razvoj Slovenije in slovenskega naroda, za katerega skrbijo Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) in lokalne skupnosti.
Javni interes za kulturo se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za:
– kulturno ustvarjalnost,
– dostopnost kulturnih dobrin,
– kulturno raznolikost,
– uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika,
– slovensko kulturno identiteto,
– skupen slovenski kulturni prostor,
– mednarodno prepoznavnost in uveljavitev slovenske kulture in umetnosti v mednarodnem prostoru.

V aktu o sistemizaciji delovnih mest so v skladu z notranjo organizacijo določene vrste delovnih mest, potrebnih za izvajanje javne službe in drugih dejavnosti javnega zavoda, ki so v skladu z namenom, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen.
Kadar to terja posebna narava dela na področju umetniške ali druge kulturne dejavnosti, se v sistemizaciji lahko določijo delovna mesta, za katera se delovna razmerja sklepajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od trajanja mandata direktorja oziroma ne več kot pet let. Za ponovno sklepanje delovnega razmerja za določen čas ni omejitve. Delovno razmerje za določen čas se sme z isto osebo za isto delo skleniti zaporedoma največ trikrat, katerih neprekinjen čas trajanja pa ne sme biti daljši od desetih let. Šest mesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega desetletnega obdobja iz prejšnjega stavka.
V sistemizaciji se določijo delovna mesta s krajšim delovnim časom od polnega. V sistemizaciji delovnih mest ni potrebno opredeliti občasnih potreb po delu, za katere je dovolj, da so predvidene v kadrovskem načrtu javnega zavoda.

Država ustanavlja tiste javne zavode in financira tiste javne kulturne programe drugih izvajalcev ter podpira kulturne projekte, ki pokrivajo celotno območje Slovenije ali so zaradi vodilne vloge na posameznem področju oziroma posebnega pomena za celovitost slovenskega kulturnega prostora, pomembni za vso Slovenijo.
Poleg javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz prejšnjega odstavka država financira tudi tiste, ki so posebej namenjeni:
– slovenskim narodnim skupnostim v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter Slovencem po svetu,
– avtohtonima italijanski in madžarski narodni skupnosti ter romski skupnosti,
– kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev, če njihovi kulturni programi oziroma projekti presegajo lokalni pomen,
– potrebam slepih, gluhonemih in drugih skupin prebivalstva s posebnimi potrebami.
Država financira tudi tiste javne kulturne programe in kulturne projekte, ki so posebej namenjeni zagotavljanju intenzivne prisotnosti slovenske kulture v svetu in bogatitvi slovenske kulture z dosežki svetovnih kultur.

Država oziroma lokalna skupnost lahko neodplačno prenese javno kulturno infrastrukturo na drugo pravno osebo javnega prava ali na ustanovo, če je to v javnem interesu.
Javni interes iz prejšnjega odstavka ugotovi ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma pristojni organ lokalne skupnosti na podlagi nacionalnega oziroma lokalnega programa za kulturo.
Namembnosti premoženja iz prvega odstavka tega člena ni mogoče spremeniti in je izvzeto iz nadaljnjega pravnega prometa. V primeru, da premoženja ni mogoče več uporabljati v skladu z njegovim namenom, se vrne v javno kulturno infrastrukturo tistega, ki je premoženje neodplačno prenesel.
Bistveni sestavini pogodbe o neodplačnem prenosu javne kulturne infrastrukture sta opredelitev javnega interesa za neodplačen prenos in prepoved odtujitve in obremenitve za najmanj 30 let. Pogodba o neodplačnem prenosu javne kulturne infrastrukture, ki ne vsebuje bistvenih sestavin po tem odstavku, je nična. Prepoved odtujitve in obremenitve se vpiše v zemljiško knjigo.

Kulturna društva so združenja, v katera se posamezniki združujejo z namenom, da:
– izvajajo kulturne dejavnosti,
– združujejo poklice na posameznih področjih kulture,
– se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji na posameznih področjih kulture,
– izvajajo dejavnosti na področju kulturne vzgoje in izobraževanja,
– prispevajo k dostopnosti do kulturnih dobrin in k razvoju kulturnih dejavnosti.
Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, se podeli društvu, ki izpolnjuje poleg splošnih z zakonom, ki ureja društva, določenih pogojev, tudi poseben pogoj, da je: – ali osrednjega pomena, – ali izvaja kulturne dejavnosti, ki so po kvaliteti ali po pomenu primerljive s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, – ali izvaja kulturne dejavnosti, ki pomenijo dopolnjevanje mreže javnih zavodov po vsebini dela ali po načinu delovanja (prostovoljci).
Kulturnemu društvu, ki deluje v javnem interesu, se lahko podeli status društva v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja društva.
Za področja delovanja, ki so v javnem interesu na področju kulture, štejejo področja iz 4. člena tega zakona upoštevaje nacionalni program za kulturo.
Izpolnjevanje posebnega pogoja iz drugega odstavka tega člena ugotavlja ministrstvo, pristojno za kulturo, v sodelovanju s strokovno komisijo iz 20. člena tega zakona s področja dela društva. Podrobnejša merila ter način izkazovanja, izpolnjevanja posebnih pogojev za pridobitev statusa društva v javnem interesu, predpiše minister.