(1) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 15 000 eurov. Med osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, se štejejo pravne in fizične osebe, ki organizirajo ali izvajajo dražbe, trgujejo z umetninami, se ukvarjajo s prometom plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz teh, ter druge pravne in fizične osebe, ki pri prodaji blaga sprejemajo plačila v gotovini.
(1) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 eurov. Med osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, se štejejo tudi pravne in fizične osebe, ki organizirajo ali izvajajo dražbe, trgujejo z umetninami, se ukvarjajo s prometom plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz le-teh ter druge pravne in fizične osebe, ki pri prodaji blaga sprejemajo plačila v gotovini. Med osebe, ki opravljajo storitve, se štejejo tudi pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost davčnega svetovanja, posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, računovodskih storitev, fiduciarnih storitev, pravnega zastopanja ter druge pravne in fizične osebe, ki pri opravljanju storitev sprejemajo plačila v gotovini.
(2) Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil iz prejšnjega odstavka velja tudi, če se plačilo za prodano blago ali opravljeno storitev opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 15 000 5.000 eurov.
(3) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitev, plačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena od stranke ali nekoga tretjega sprejmejo na svoj plačilni račun, če ni z drugim zakonom določeno drugače.

(1) Banka Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 1., 2., 3., 9. in 10. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 6., 8., 16. (h) in 16. (i) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(4) Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 12., 13. in 14. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(5) Davčna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi pooblastili opravlja nadzor nad izvajanjem prepovedi sprejemanja plačil za blago in opravljene storitve v gotovini, ki presega vrednost 15 000 5.000 eurov, pri pravnih in fizičnih osebah iz 37. člena tega zakona.
(6) Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 15., 16. (a), 16. (b), 16. (g) in 16. (p) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(7) Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravljata nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 11. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.
(8) Odvetniška zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri odvetnikih in odvetniških družbah ter drugih osebah.
(9) Notarska zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri notarjih in drugih osebah.
(10) Nadzorni organi iz tega člena morajo drugemu nadzornemu organu na njegovo zahtevo predložiti vse potrebne informacije, ki jih potrebuje za opravljanje nadzornih nalog.

(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če ne izdela analize tveganja oziroma ne določi ocene tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, produkta, ali transakcije (drugi odstavek 6. člena tega zakona);
2. če ne opravi pregleda stranke (prvi odstavek 8. člena in sedmi odstavek 12. člena tega zakona);
3. če s stranko sklene poslovno razmerje, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (prvi odstavek 9. člena tega zakona);
4. če opravi transakcijo, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (10. člen tega zakona);
5. če ne ugotovi in ne preveri istovetnosti fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pravne osebe, zakonitega zastopnika pravne osebe, pooblaščenca, zastopnika drugih oseb civilnega prava in dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način ali ne pridobi overjenega pisnega pooblastila ali pisnega pooblastila za zastopanje (13., 14., 15., 16., 17. in 20. člen tega zakona);
6. če ugotovi in preveri istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila na nedovoljeni način (peti odstavek 13. člena tega zakona);
7. če ne ugotovi in preveri istovetnosti stranke ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način (18. člen tega zakona);
8. če ne pridobi podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh zahtevanih podatkov (21. člen tega zakona);
9. če je organizacija sklenila poslovno razmerje v nasprotju z določbami zakona (peti odstavek 27. člena tega zakona);
10. če pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, ne izvede predpisanih ukrepov ter dodatno ne pridobi podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s prvim odstavkom 30. člena ali jih ne pridobi na predpisani način (prvi in tretji odstavek 30. člena tega zakona);
11. če sklene ali nadaljuje kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 30. člena tega zakona);
12. če pri sklepanju poslovnega razmerja ali opravljanju transakcije za stranko, ki je tuja politično izpostavljena oseba, ne pridobi podatkov o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, ali jih ne pridobi na predpisani način (1. točka šestega odstavka 31. člena tega zakona);
13. če v okviru poglobljenega pregleda stranke, ki ob ugotavljanju in preverjanju istovetnosti ni osebno navzoča pri organizaciji, poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena ne sprejme enega ali več dodatnih ukrepov iz drugega odstavka 32. člena (prvi odstavek 32. člena tega zakona);
14. če opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v zvezi z njo ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali če sklene kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno institucijo s sedežem v tretji državi in organizacija ne ravna v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona (prvi in drugi odstavek 33. člena tega zakona);
15. če v okviru poenostavljenega pregleda stranke ne pridobi predpisanih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji ali jih ne pridobi na predpisani način (34. člen tega zakona);
16. če strankam odpira, izdaja ali zanje vodi anonimne račune, hranilne knjižice na geslo ali prinositelja oziroma vodi zanje druge produkte, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje identitete stranke (35. člen tega zakona);
17. če sklepa oziroma nadaljuje korespondenčne ali kontokorentne odnose z banko, ki posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali z drugo podobno kreditno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam (36. člen tega zakona);
18. če od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga sprejme plačilo v gotovini, ki presega vrednost 15.000 eurov oziroma sprejme plačilo v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 15.000 eurov (prvi in drugi odstavek 37. člena tega zakona);
18. če od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve sprejme plačilo v gotovini, ki presega vrednost 5.000 eurov oziroma sprejme plačilo v več med seboj povezanih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov (prvi in drugi odstavek 37. člena tega zakona);
19. če uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov, kadar v zvezi s transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (tretji, četrti in šesti odstavek 38. člena tega zakona);
20. če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 54. člena tega zakona);
21. če ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s tem danih navodil urada (57. člen ter prvi in tretji odstavek 68. člena tega zakona);
22. če ne upošteva pisne odredbe urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja določene stranke (prvi, drugi in tretji odstavek 59. člena tega zakona);
23. če uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predložijo podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora (tretji odstavek 86. člena tega zakona);
24. če ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga je odredila pooblaščena uradna oseba (1. točka drugega odstavka 85. člena tega zakona);
25. če stranki ali tretji osebi razkrije dejstva iz prvega odstavka 76. člena tega zakona;
26. če urada ne obvesti o produktu, za katerega namerava opustiti pregled stranke, še pred njegovim trženjem oziroma prodajo (šesti odstavek 12. člena tega zakona);
27. če ne opravi analize vpliva sprememb poslovnih procesov na njeno izpostavljenost tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma (45a. člen tega zakona).
(2) Z globo od 800 do 4000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 4000 do 40 000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.