1. Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki, kolektivne pogodbe si morata z vsemi legalnimi sredstvi, ki so na voljo, prizadevati za uresničevanje in spoštovanje njenih določb.

2. Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo ene od strank vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.
Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo reprezentativni sindikati kot ena stranka na strani delavcev.
Spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe lahko pogodbeni stranki predlagata kadarkoli.
Vsak sindikat lahko s soglasjem drugih sindikatov samostojno zahteva spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po njegovem prejemu.
V primeru, če nasprotna stranka predloga ne sprejme, ali se do njega ne opredeli v 30 dneh po prejemu, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za poravnavo.
Določbe te točke, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe, se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

4. Reševanje sporov
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovita komisija za poravnavo in arbitražni svet.
Do spora med strankama pride, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

5. Sestava komisije za poravnavo
V komisijo za poravnavo vsaka stranka imenuje po dva člana. Člani komisije imenujejo iz vrst uglednih kulturnih delavcev sporazumno predsednika komisije kot petega člana.

6. Začetek postopka
Postopek poravnave se začne na zahtevo ene izmed strank..

7. Učinki poravnave
Poravnava velja za neuspešno, če ena od strank ne imenuje članov komisije za poravnavo, če člani ne imenujejo predsednika komisije ali če ena od strank pisno izjavi, da je bila poravnava neuspešna.
Ko je poravnava uspešna, morata stranki sprejeti pisni sporazum. Sporazum tako postane enakovredna sestavina kolektivne pogodbe.
Če je poravnava neuspešna, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

8. Imenovanje arbitražnega sveta
Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika imenujeta stranki sporazumno.
Če ne moreta sporazumno določiti predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče, pristojno za delovne spore.

9. Odbor za razlago kolektivne pogodbe
Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta tričlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe.
Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer sindikata GLOSA in SVIZ predlagata po enega člana, Ministrstvo za kulturo dva člana in obe stranki neodvisnega člana, ki vodi odbor. Vsak član, razen predsednika, ima namestnika, ki ima v času odsotnosti člana polna pooblastila.
Delo odbora organizira in financira Ministrstvo za kulturo.

10. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
V primeru, če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od nje odstopi. Svoj odstop mora drugi stranki pisno napovedati najmanj tri mesece pred nameravanim odstopom.
Trimesečni rok začne teči z dnem prejema pisne napovedi iz prejšnjega odstavka.
Pred iztekom trimesečnega roka od te pogodbe ni mogoče odstopiti.

Sindikalni zaupnik ima pravico do dodatka:
– če je v zavodu do 5 zaposlenih najmanj 5% osnovne plače
– če je v zavodu od 5 do 30 zaposlenih najmanj 10% osnovne plače
– če je v zavodu od 30 do 70 zaposlenih najmanj 15% osnovne plače
– če je v zavodu več kot 70 zaposlenih 20% osnovne plače

V zavodih z do 70 zaposlenimi ima pravico do dodatka samo eden sindikalni zaupnik (pdsednik sindikata zavoda).
V zavodih s 70 do 130 zaposlenimi, kjer organizacijska struktura zavoda zahteva več sindikalnih zaupnikov, imata pravico do dodatka dva (pdsednik sindikata zavoda 20% in en zaupnik v skladu s številom zaposlenih v njegovi organizacijski enoti, vendar ne več kot 10%).
V zavodih z nad 130 zaposlenimi, kjer organizacijska struktura zavoda zahteva več sindikalnih zaupnikov, ima pravico do dodatka več zaupnikov (pdsednik sindikata zavoda 20% in toliko zaupnikov, kolikor je enot s po več kot 20 zaposlenimi v skladu z merili v prvem odstavku, vendar ne več kot po 10%.
Sindikalni zaupnik ima pravico do dodatka tudi, če z vodstvom zavoda še ni podpisana pogodba o pogojih za delo sindikata.

(1) Zaposleni v javnem zavodu, ki neprofesionalno opravlja funkcijo sindikalnega zaupnika, je za opravljanje te funkcije upravičen do bruto mesečnih nadomestil v naslednji višini:
– ko je v zavodu do vključno 5 zaposlenih – 75 EUR,
– ko je v zavodu nad 5 do vključno 30 zaposlenih – 120 EUR,
– ko je v zavodu nad 30 do vključno 70 zaposlenih – 155 EUR,
– ko je v zavodu več kot 70 zaposlenih – 195 EUR.
(2) V zavodih z do vključno 70 zaposlenimi ima pravico do nadomestila samo en sindikalni zaupnik (predsednik sindikata zavoda). V zavodih nad 70 do vključno 130 zaposlenimi, kjer organizacijska struktura v skladu z ustanovitvenim aktom zavoda zahteva več sindikalnih zaupnikov, imata pravico do nadomestila dva (predsednik sindikata zavoda 195 EUR in en zaupnik v skladu s številom zaposlenih v njegovi organizacijski enoti, vendar ne več kot 100 EUR). V zavodih z nad 130 zaposlenimi, kjer organizacijska struktura zavoda zahteva več sindikalnih zaupnikov, ima pravico do nadomestila več zaupnikov (predsednik sindikata zavoda 195 EUR in toliko zaupnikov, kolikor je enot s po več kot 20 zaposlenimi v skladu z merili v prvem odstavku, vendar ne več kot po 100 EUR).
(3) Sindikalni zaupnik ima pravico do nadomestila tudi, če z vodstvom zavoda še ni podpisana pogodba o pogojih za delo sindikata.
(4) Nominalni zneski, navedeni v tem dogovoru, se usklajujejo z rastjo plač v javnem sektorju.