1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklepata Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poslovna skupnost združenih raziskovalnih organizacij Slovenije in sindikati, organizirani v dejavnostih raziskovanja in tehnologije.

Podpisniki kolektivne pogodbe so sindikati, ki izkažejo interes, da pristopijo k podpisu pogodbe.

To kolektivno pogodbo skleneta Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo kot predstavnik delodajalcev in SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije kot predstavnik delojemalcev.

K pogodbi lahko pristopijo tudi drugi sindikati, ki so v državi reprezentativni za področje raziskovalne dejavnosti.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

a) Krajevna in stvarna:

Ta pogodba velja za območje Republike Slovenije in sicer za vse organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost, temeljno in aplikativno raziskovanje ter razvoj (v nadaljnjem besedilu: zavod).

b) Osebna:

Za vse delavce, zaposlene za določen ali za nedoločen čas ter za učence in študente na praksi v zavodih, pri delodajalcih ali pri pravnih osebah, ki se pretežno ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo.

Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne delavce in za delavce s posebnimi pooblastili, če ni posamezna določba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Glede ostalih določb o veljavnosti kolektivne pogodbe veljajo določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

3. Čas veljavnosti

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena pogodba, ni sklenjena nova kolektivna pogodba, in če nobena od pogodbenih strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove kolektivne pogodbe.

1. Odbor za razlago kolektivne pogodbe

Izvajanje kolektivne pogodbe spremlja in morebitne nejasne določbe kolektivne pogodbe avtentično razlaga odbor, ki ima šest članov in predsednika. Po dva člana odbora imenuje vsaka izmed strank, a sedmega, ki odboru predseduje, imenujejo stranke sporazumno.

Izvajanje kolektivne pogodbe spremlja in morebitne nejasne določbe kolektivne pogodbe avtentično razlaga odbor, ki ima štiri člane in predsednika. Dva člana odbora imenuje vsaka izmed strank, predsednika pa imenujeta stranki sporazumno.

2. Sklenitev, sprememba in dopolnitev
kolektivne pogodbe

a) Stranke lahko kadarkoli sporazumno spremenijo kolektivno pogodbo.

b) Vsaka izmed pogodbenih strank lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev, predloži svojo zahtevo nasprotnima stranema v pisni obliki. Nasprotni strani se morata nasprotni strani v pisni obliki. Nasprotna stran se mora do predloga opredeliti v 30 dneh po sprejemu zahteve, sicer se začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.

c) Postopek pomirjevanja izvede odbor za razlago kolektivne pogodbe, ki poskuša v 30 dneh doseči sporazumno rešitev spornega vprašanja. Če pogodbene stranke sprejmejo Če pogodbeni stranki sprejmeta predlog odbora za razlago kolektivne pogodbe, se na tej podlagi dopolni kolektivna pogodba. V nasprotnem primeru o spornih vprašanjih odloči arbitražni svet.

d) Arbitražni svet ima tri člane in tri namestnike ter predsednika in namestnika predsednika. Vsaka izmed strank imenuje po enega člana in po enega namestnika člana arbitražnega sveta, a predsednika in njegovega namestnika določijo stranke sporazumno. Če stranke ne dosežejo sporazuma, predsednika in namestnika predsednika arbitražnega sveta določi za delovne spore pristojno republiško sodišče.

d) Arbitražni svet ima štiri člane ter predsednika in namestnika predsednika. Vsaka stranka imenuje dva člana arbitražnega sveta, predsednika in njegovega namestnika določita stranki sporazumno. Če stranki ne dosežeta sporazuma, predsednika in namestnika predsednika arbitražnega sveta določi pristojno delovno sodišče. 

Arbitražni svet odloča z večino glasov. V primeru enakega števila glasov odloči dodatni glas predsednika.

Odločitev arbitražnega sveta o spornih vprašanjih je dokončna.

2.a Predhodno posvetovanje o novih zakonskih in podzakonskih aktih

Ministrstvo za znanost in tehnologijo se obvezuje, da bo drugo pogodbeno stran obveščalo o pripravah zakonskih in podzakonskih aktov s področja organiziranja in financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti in ji omogočilo sodelovanje pri njihovi izdelavi.

3. Kršitev pravic in obveznosti strank

V primeru, da ena izmed pogodbenih strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom kolektivne pogodbe, lahko drugi stranki odstopita od pogodbe. Sklep o odstopu od pogodbe morata obe stranki sporočiti nasprotni stranki v pisni obliki in dotočiti rok za začetek veljavnosti tega sklepa. Ta rok ne more biti krajši od treh mesecev.

Vsaka izmed strank lahko po odpovedi veljavnosti zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Glede pozitivne in negativne izvedbene dolžnosti, se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Za delo sindikatov mora biti zagotovljeno:
- sindikalnim zaupnikom najmanj ena in pol plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 75 letno, za opravljanje njihovih funkcij. Delavci v več zavodih, kjer je zaposleno manjše število ljudi kot 50, imajo lahko na podlagi dogovora skupnega sindikalnega zaupnika;
- okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika, od tega mora biti najmanj polovica delovnih ur v rednem delovnem času, se dogovori med sindikatom in direktorjem zavoda. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
- sindikalni zaupnik lahko plačan čas za sindikalne aktivnosti izkoristi v obliki zmanjšane delovne obveznosti za poklicno delo ali kot povečan obseg dela.
- pet plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov
Plača sindikalnega zaupnika za čas sindikalne aktivnosti se določi na enak način kot za njegov redni delovni čas in vključuje tudi vse dodatke ter plačni količnik, ki si ga je pridobil z napredovanjem.
Sindikalni zaupnik iz naslova delovne uspešnosti ne more prejemati plače nižje od povprečne ocene delovne uspešnosti v raziskovalni organizaciji, ne glede na to, ali opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno. Šteje se, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova napredovanja na delovnem mestu ocenjen nižje od ocene, da izpolnjuje pogoje za napredovanje najmanj na vsaka tri leta.
Sindikalnemu zaupniku se lahko določi delovna uspešnost, ki je nižja od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu oziroma onemogoči napredovanje najmanj na vsaka tri leta, če k takemu ravnanju poda sindikat soglasje v 8 dneh od prejetja direktorjevega predloga.
Sredstva, potrebna za izvajanje določb prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, kakor tudi za strokovno pomoč in druge pogoje za delo sindikata v javnih raziskovalnih zavodih, zagotavlja Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru rednega financiranja osnovne dejavnosti teh zavodov.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. V primeru, ko sindikat oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika in zato ne poda soglasja, lahko pooblaščeni delavec ali organ sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na zavodu oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na zavodu oziroma delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v zavodu.

Direktor je dolžan v skladu z normativi in standardi sprejeti ustrezne ukrepe za varno delo. V nasprotnem primeru zaposleni ni dolžan sprejeti dela.
Direktor je dolžan pripraviti program preventivnih zdravstevnih pregledov za zaposlene v zavodu v okviru finančnih možnosti zavoda.

Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
- izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10
- delo v deljenem delovnem času
- za prekinitev dela od 1 - 2 ur 15
- za prekinitev dela 2 uri in več 20
- nočno delo 30
- delo preko polnega delovnega časa 30
- delo v nedeljo 50
- delo na dela proste dneve po posebnem
republiškem zakonu 50

Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, in jim je tako delo odrejeno, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
– izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10%
– delo v deljenem delovnem času s prekinitvijo
od 1 do manj kot 2 ur 15%
– delo v deljenem delovnem času s prekinitvijo
2 ur in več 20%
– nočno delo 50%
– delo prek polnega delovnega časa 50%
– delo v nedeljo 100%
– delo na proste dneve, določene z zakonom 100%.
Dodatka, določena v zadnjih dveh alineah, se med seboj izključujeta.

Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v višini najmanj 10 % od osnove.
Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo za vsako uro obvezne navzočnosti na delovnem mestu najmanj 60 % od osnove, za čas opravljanja efektivnega dela pa delavcu pripada plačilo v enaki višini kot za delo preko polnega delovnega časa.
3. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.
4. Delavcu pripadajo dodatki za težje delovne pogoje v primerih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, ki jih s tehničnimi in drugimi preventivnimi ukrepi ni mogoče izboljšati.
Med te uvrščamo nevarne snovi (v obliki plinov, par, trdnih in tekočih aerosolov, prahu), neprimerne mikroklimatske parametre (temperatura, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka), hrup, osvetljenost in različne vrste sevanj (ionizirajoča, neionizirajoča).
Dodatki za težje delovne pogoje se delavcu priznavajo najmanj v višini 5 % od osnovne plače delavca.
5. Posamezni dodatki iz 2. in 4. točke tega člena se lahko delavcem izplačujejo v enakih zneskih ne glede na višino plače delavca, pri čemer so odstotni deleži le podlaga za določitev obsega sredstev za tak način izplačevanja dodatkov.

Zaposlenim v raziskovalnih organizacijah pripada dodatek za delo v raziskovalni dejavnosti v višini 0,15 količnika (količnik 1,00).

Zaposlenim na strokovno-tehničnih in administrativnih delovnih mestih pripada dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti v višini od 0,05 do 0,30 količnika, in sicer po naslednji tabeli: 
v IV. tarifni skupini             0,05
– v V. tarifni skupini           0,10
– v VI. tarifni skupini          0,15
– v VII. tarifni skupini         0,20
– v VIII. tarifni skupini        0,25
– v IX. tarifni skupini          0,30.

Zaposlenim na delovnih mestih, za zasedbo katerih je pogoj izvolitev oziroma reelekcija v ustrezni naziv, in na delovnih mestih, ki so zasedena za določen čas na podlagi projektnega financiranja, pripada dodatek v naslednji višini količnika:

– na delovnem mestu mladega raziskovalca z osnovnim količnikom 3,25 - 0,60
– na delovnem mestu raziskovalca in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom
do vključno 3,25 - 0,75
– na delovnem mestu višjega strokovnega sodelavca in na drugih delovnih mestih z osnovnim
količnikom 3,40 - 0,80
– na delovnem mestu mladega raziskovalca z magisterijem z osnovnim količnikom 3,60 0,65
– na delovnem mestu samostojnega raziskovalca in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 3,60 - 0,85
– na delovnem mestu raziskovalca z magisterijem in na drugih delovnih mestih
z osnovnim količnikom 3,80 - 0,85 
– na delovnem mestu višjega raziskovalca in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,00 - 0,90
– na delovnem mestu samostojnega raziskovalca z magisterijem in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,20 - 0,90
– na delovnem mestu višjega raziskovalca z magisterijem in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,40 - 0,90
– na delovnem mestu znanstvenega sodelavca z doktoratom in na drugih delovnih mestih
z osnovnim količnikom 4,70 - 1,00
– na delovnem mestu višjega znanstvenega sodelavca in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 5,60 - 1,10
– na delovnem mestu znanstvenega svetnika in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 6,80 in več - 1,20.

Delavcem, ki prejemajo dodatke po tem členu, ne pripadajo dodatki iz 54.a člena in 54.b člena.

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:

– sklenitve zakonske zveze 3 dni
– rojstva otroka 3 dni
– poroke otroka 2 dni
– smrti: staršev, zakonca, otrok, posvojencev, pastorkov, mačehe, očima 3 dni
– smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih staršev, starih staršev
zakonca ter vnukov, ki so z delavcem živeli v skupnem gospodinjstvu 2 dni
– smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih staršev, starih staršev
zakonca ter vnukov, ki z delavcem niso živeli v skupnem gospodinjstvu 1 dan
– selitve v istem kraju 2 dni
– selitve iz kraja v kraj 3 dni
– elementarnih nesreč do 5 dni.

Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in za opravljanje funkcije v pdstavniških organih države in lokalne skupnosti.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko nujna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa v željenem času ne dopuščajo odsotnosti.

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece in sicer v naslednjih primerih:

                                                      povp. pl.
- smrt delavca ali ožjega družinskega člana                   2
- težja invalidnost                                           1
- daljša bolezen                                              1
- elementarne nesreče ali požari                              1

K predlogu za dodelitev solidarnostne pomoči pripravi svoje mnenje tudi sindikat.

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Na plačo se obvezno prišteva še dodatek za delovno dobo.
Plačo sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov in nadomestil ter prejemkov skupne porabe in stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
Profesionalni sindikalni zaupnik je upravičen tudi do napredovanja v višje plačilne razrede tudi v času svojega mandata.
Za zastopanje interesov sindikalno neorganiziranih zaposlenih v raziskovalnih organizacijah skrbi delno profesionaliziran sindikalni zaupnik reprezentativnega sindikata.
O refundaciji dela plače temu sindikalnemu zaupniku in dela materialnih stroškov za njegovo delovanje s strani MZT in s strani sindikata se dogovorita obe stranki in pri tem upoštevata število sindikalno neorganiziranih zaposlenih in višino plače sindikalnega zaupnika v raziskovalni organizaciji, kjer je zaposlen.
Sindikalni zaupnik ima po prenehanju profesionalnega opravljanja svoje funkcije pravico, da se razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, ter do takega števila napredovanj v višji plačilni razred, kot da bi neprekinjeno delal v svojem poklicu.