Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov, pripada odpravnina v višini 50% njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih.
Odpravnina iz prejšnjega odstavka se izplača delavcu najkasneje do izteka odpovednega roka.

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti.
1. točka
Delavcem pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
– do 3 leta delovne dobe 18 dni
– nad 3 do 7 let delovne dobe 19 dni
– nad 7 do 10 let delovne dobe 20 dni
– nad 10 do 15 let delovne dobe 21 dni
– nad 15 do 20 let delovne dobe 22 dni
– nad 20 do 25 let delovne dobe 23 dni
– nad 25 let delovne dobe 24 dni
1. točka
Delavcu pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
– do 3 leta delovne dobe 19 dni
– nad 3 do 7 let delovne dobe 20 dni
– nad 7 do 10 let delovne dobe 21 dni
– nad 10 do 15 let delovne dobe 22 dni
– nad 15 do 20 let delovne dobe 23 dni
– nad 20 do 25 let delovne dobe 24 dni
– nad 25 let delovne dobe 25 dni
2. točka
Glede na najvišjo stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto:
– delavcem VIII. in IX. skupine zahtevnosti – 6 dni letnega dopusta
– delavcem VII. -in VII./2 skupine zahtevnosti – 5. dni letnega dopusta,
– delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti – 4 dni letnega dopusta,
– delavcem V. skupine zahtevnosti – 3 dni letnega dopusta
– delavcem na vseh ostalih delovnih mestih – 2 dni letnega dopusta.
3. točka
Delavcu se letni dopust glede na zahtevnost dela poveča:
– za vodenje zavoda – 5 dni,
– za vodenje organizacijske enote oziroma opravljanje funkcije pomočnika ravnatelja – 4 dni
– za vzgojnoizobraževalno in drugo delo z motnjami v razvoju
a) z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju – 3 dni
b) z motnjami vedenja in osebnosti – 4 dni
c) z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami – 5 dni
– za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi, oziroma pod vplivom vremenskih razmer – 3 dni
– za delo v nočnem času – 3 dni
b) z motnjami vedenja in osebnosti in z zmerno motnjo v duševnem razvoju – 5 dni
c) s težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami – 10 dni.
Učiteljem, vzgojiteljem, varuhom, svetovalnim delavcem in drugim strokovnim delavcem, ki jih določa zakon, se letni dopust poveča za 1 dan.
4. točka
Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
– materi z otrokom do 10. leta starosti in očetu samohranilcu za 2 dni,
– materi z dvema ali več otroki do 10. leta starosti in očetu samohranilcu za 3 dni,
– materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka do 7 leta starosti 2 dni,
– materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka nad 7 let do 15 let starosti za 1 dan.
– invalidu II. in III. kategorije za 1 dan,
– delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo za 5 dni,
– delovnemu invalidu in delavcu z najmanj 60% telesno okvaro za 5 dni,
5. točka
Delavcu, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen pogoj v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

Kot dnevi letnega dopusta se štejejo delovni dnevi. V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote.
Delavec mora obvestiti zavod o izrabi največ enega dneva letnega dopusta po lastni želji, dva dni pred izrabo.
Delavec ima pravico dva dni letnega dopusta izrabiti na tista dneva, ki ju sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti zavod tri delovne dni pred izrabo. Delavec teh dveh dni ne more koristiti v istem tednu.

– sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana (zakonec, otroci, posvojenci in pastorki) v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila,
– pet dni zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah na državni ali mednarodni ravni in v primeru elementarnih nesreč,
– tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drugo stanovanje,
– dva dni za poroko otroka,
– en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov (stari starši, starši, brat, polbrat, sestra, polsestra, vnuk, vnukinja, tašča in tast), zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad 5 dni.
V primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.

Delavci se imajo pravico strokovno izpopolnjevati v zvezi z delom, ki ga opravljajo, najmanj 5 dni na leto oziroma 15 dni na vsaka tri leta.
Delavci imajo pravico do stalnega strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen mora zavod delavcem na delovnih mestih za katere se zahteva najmanj srednja izobrazba omogočiti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta.
Stroške strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod.
Delavcu pripada povračilo stroškov povezanih s stalnim strokovnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem:
– potni stroški,
– kotizacija,
– stroški bivanja.

Delavcu, ki je na izobraževanje napoten s strani zavoda, pripada:
– za vsako prvo opravljanje izpita na ravni izobraževanja do V. stopnje – 3 delovni dnevi
– za vsako prvo opravljanje izpita na višji ali visoki stopnji izobraževanja – 5 delovnih dni
– za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti – 10 delovnih dni
– za diplomo na višji ali visoki šoli – 15 delovnih dni
– za vsako prvo opravljanje izpita na podiplomskem študiju – 10 delovnih dni
– za pripravo magistrske naloge – 25 delovnih dni
– za pripravo doktorske dizertacije – 35 delovnih dni.
Delavci imajo pravico do izobraževanja za pridobitev javno veljavne izobrazbe v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na takšno izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
Delavec, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v interesu zavoda in delavec, ki je na takšno izobraževanje napoten, sklene z zavodom pogodbo, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.

Delavcu, ki se izobražuje v interesu zavoda in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada tudi povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški bivanja.
Delavcu, ki se izobražuje za pridobitev javno veljavne izobrazbe v interesu zavoda in delavcu, ki je na izobraževanje napoten s strani zavoda, pripada:
– za vsako prvo opravljanje izpita na ravni izobraževanja do V. stopnje – 3 delovni dnevi,
– za vsako prvo opravljanje izpita na višji ali visoki stopnji izobraževanja – 5 delovnih dni,
– za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti – 10 delovnih dni,
– za diplomo na višji ali visoki šoli – 15 delovnih dni,
– za vsako prvo opravljanje izpita na podiplomskem študiju – 10 delovnih dni,
– za pripravo magistrske naloge – 25 delovnih dni,
– za pripravo doktorske disertacije – 35 delovnih dni.
Delavcu pripada tudi povračilo stroškov šolnine, razen če zavod sam krije te stroške.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.

Delavcu, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi.Zavod lahko z delavcem iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.Če se z zakonom za posamezno delovno mesto na področju vzgoje in izobraževanja pogoji za opravljanje dela spremenijo in se predpiše zahtevnejša stopnja strokovne izobrazbe, kot je veljala ob sklenitvi delovnega razmerja delavca za to delovno mesto, potem pripada delavcu, ki se za dosego te strokovne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu:– za vsako prvo opravljanje izpita 1 delovni dan,– za pripravo diplome 7 delovnih dni.S pogodbo iz drugega odstavka se te pravice lahko določijo za delavca tudi ugodneje.

Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi ravnatelj po predhodnem mnenju strokovnega organa. Ravnatelj sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati svetu zavoda. Poročilo pripravi ravnatelj.
Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi ravnatelj po predhodnem mnenju strokovnega organa. Ravnatelj sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati svetu zavoda.
Poročilo pripravi ravnatelj.

Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih v Sloveniji.V primerih, ko v Sloveniji ni ustreznih izobraževalnih zavodov, se lahko napoti delavca na izobraževanje v tujino.
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih v Sloveniji.
V primerih, ko v Sloveniji ni ustreznih izobraževalnih zavodov, se lahko napoti delavca na izobraževanje v tujino.