Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki opravljajo javno službo oziroma izvajajo programe, na podlagi katerih se pridobi javno veljavna izobrazba ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni.
Izraz "zaposleni delavci" v smislu te pogodbe pomeni vse delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega v zavodu ali pri delodajalcu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Izraz “ravnatelj” v smislu te pogodbe pomeni ravnatelja, rektorja, dekana oziroma direktorja.Izraz »svet javnega zavoda« v smislu te pogodbe pomeni tudi organ upravljanja visokošolskega zavoda.
Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, če ni s statutom zavoda ali drugim splošnim aktom urejeno ugodneje.

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po enega člana, tretjega pa imenujeta sporazumno.
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje dva člana, petega pa imenujeta sporazumno.

Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:
– za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo -največ 6 mesecev,
– za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo – največ 9 8 mesecev,
– za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo -največ 12 10 mesecev.
Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša do 1/4 pripravniške dobe. V primeru zelo uspešnega dela pripravnika se lahko na predlog ravnatelja v skladu s posebnimi predpisi skrajša pripravniška doba do 1/2. O skrajšanju pripravniške dobe odloča komisija za spremljanje pripravniške dobe.

Osnovna šola, ki uvede 9-letni program, prevzame v skladu z normativi in standardi za osnovno šolo, v začetku šolskega leta, ko začne prvič izvajati 9-letni program, vzgojitelje predšolskih otrok. V osnovno šolo, ki izvaja program 9-letne osnovne šole, je mogoče iz vrtca začasno za obdobje enega šolskega leta, razporediti vzgojitelje predšolskih otrok, da se tako otrokom olajša prehod iz vrtca v šolo.
Prevzem vzgojiteljev predšolskih otrok v šolskem letu, ko začne osnovna šola prvič izvajati program 9-letne osnovne šole

Osnovna šola praviloma v šolskem letu, ko začne prvič izvajati program 9-letne osnovne šole prevzame od vrtca vzgojitelje predšolskih otrok za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo.
Prevzem se opravi praviloma med vrtcem in šolo, ki delujeta na območju občine, ki je ustanoviteljica obeh zavodov. Ravnatelj šole najkasneje do 31. maja ugotovi potrebno število vzgojiteljev predšolskih otrok za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli in drugih oblik organiziranega dela z učenci ter za navedena mesta pripravi posebno interno objavo in jo posreduje vrtcem, ki delujejo na območju šolskega okoliša. Interna objava se objavi v prostorih vrtca, v njej pa je treba navesti:
– zahtevane pogoje,
– 8-dnevni rok, do katerega se lahko prijavijo kandidati,
– 8-dnevni rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri.
Za objavo interne objave v prostorih vrtca je odgovoren njegov ravnatelj.
Osnovna šola praviloma prevzame tiste vzgojitelje predšolskih otrok, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– izpolnjujejo izobrazbene pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok iz tretjega odstavka 40. oziroma 56. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) v povezavi s 103. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97).
– imajo opravljena najmanj dva modula izobraževanja za učitelje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in
– imajo izkušnje v oddelkih s programom priprave na šolo.
V primeru, da se prijavi več kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, kot je predvidenih delovnih mest, opravi izbiro delavcev, ki bodo prevzeti, ravnatelj šole v soglasju z ravnateljem vrtca.
Pogodbo o prevzemu vzgojiteljev predšolskih otrok iz vrtca v šolo skleneta ravnatelja vrtca in šole.
Vzgojitelj predšolskih otrok iz prejšnjega odstavka sklene v osnovni šoli delovno razmerje za nedoločen čas. Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja (dodatki, dopusti, jubilejne nagrade, napredovanje itd.) se delavcu upošteva tudi delovna doba, ki jo je dopolnil v vrtcu.
Delavcem, ki so bili prevzeti v skladu s prejšnjimi odstavki, tri leta po prevzemu ne more prenehati delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov.

Vzgojitelja predšolskih otrok, ki je v vrtcu opravljal delo v oddelku otrok pred vstopom v program 9-letne osnovne šole, je mogoče za obdobje enega šolskega leta začasno razporediti iz vrtca v osnovno šolo za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo v osnovni šoli.
Vzgojitelj predšolskih otrok sklene delovno razmerje v osnovni šoli za obdobje, ki ga opredelita ravnatelja šole in vrtca. Vzgojitelju v tem času v vrtcu mirujejo pravice iz delovnega razmerja.
Po preteku delovnega razmerja, sklenjenega v skladu s prejšnjim odstavkom, se vzgojitelj predšolskih otrok vrne v vrtec in nadaljuje z delovnim razmerjem, ki ga je imel sklenjenega v vrtcu.
O začasni razporeditvi vzgojitelja predšolskih otrok v šolo sporazumno odločita ravnatelja vrtca in šole.
Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja (dodatki, dopust, jubilejne nagrade, napredovanja in podobno) se delavcu upošteva tudi delovna doba, ki jo je dopolnil v vrtcu oziroma v šoli.
To določilo velja in se smiselno uporablja tudi za razporeditev učitelja, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok in ostale pogoje iz drugega odstavka 36.b člena te pogodbe iz šole v oddelek vrtca, v katerega so vključeni otroci, ki bodo v naslednjem šolskem letu vstopili v šolo.

Delavcu iz 36.b in 36.c člena se šteje, da izpolnjuje predpisane pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe, za določitev količnika njegove osnovne plače pa se uporablja 1.a točka tarifne priloge te pogodbe z upoštevanjem pridobljenega naziva in pridobljenih plačilnih razredov.

Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev:
1. Delovna uspešnost delavca: točk
a) nadpovprečna 30
b) povprečna 10
c) podpovprečna 0
Kriterij delovne uspešnosti se upošteva samo v primeru, če seje ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanjepresežnih delavcev.
2. Strokovna izobrazba: Delavec ima:
a) zahtevano strokovno izobrazbo 30
b) eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo 10
c) dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane 0
3. Naziv:
a) mentor 10
b) svetovalec 20
c) svetnik 30
3. 4. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja:
a) ima zahtevane delovne izkušnje 5
b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0
4. Dosežena delovna doba:
a) od 1 – 5 let 3
b) od 6 – 14 let 10
c) od 15 – 25 let 15
d) nad 25 let 20
5. Dosežena delovna doba:
a) do 3 let 3
b) nad 3 do 7 let 6
c) nad 7 do 10 let 9
d) nad 10 do 15 let 13
e) nad 15 do 20 let 17
f) nad 20 do 25 let 20
g) nad 25 let 25
5. 6. Zdravstveno stanje:
a) delavec ima kronično ali ponavljajoče obolenje 10
b) slabše zdravstveno stanje delavca zaradi poškodb pri delu 20
6. 7. Socialno stanje:
a) zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec 20
b) število nepreskrbljenih otrok: – za vsakega otroka po 5
c) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic (popoldanska obrt) ali delavec, ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha – 30 točk
d) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha – 30 točk
e) delavec, ki je pretežni lastnik ali družabnik v delujočem zasebnem ali mešanem podjetju – 30 točk
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

Delavec je lahko odsoten z dela največ 7 delovnih dni s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu, in sicer:
– sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana (zakonec, otroci, posvojenci in pastorki) v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila,
– pet dni zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah na državni ali mednarodni ravni in v primeru elementarnih nesreč,
– tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drugo stanovanje,
– dva dni za poroko otroka,
– en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov (stari starši, starši, brat, polbrat, sestra, polsestra, vnuk, vnukinja, tašča in tast), zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad 5 dni.
V primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.
15. Druge krajše odsotnosti