Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki opravljajo javno službo oziroma izvajajo programe, na podlagi katerih se pridobi javno veljavna izobrazba ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni.
Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce, ki kot javno službo opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja ter dejavnost dijaških in študentskih domov, in za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni.
Izraz "zaposleni delavci" v smislu te pogodbe pomeni vse delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega v zavodu ali pri delodajalcu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Izraz “ravnatelj” v smislu te pogodbe pomeni ravnatelja, rektorja, dekana oziroma direktorja.
Izraz »svet javnega zavoda« v smislu te pogodbe pomeni tudi organ upravljanja visokošolskega zavoda.
Izraz “organizator izobraževanja” v smislu te pogodbe pomeni organizatorja praktičnega pouka (vodja delavnic) oziroma organizatorja dela na posestvu (vodja posestva), organizatorja delovne prakse, organizatorja praktičnega usposabljanja v obratovalnicah, organizatorja praktičnega izobraževanja na višjih strokovnih šolah, vodjo oziroma organizatorja izobraževanja odraslih, računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in organizatorja šolske prehrane.
Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, če ni s statutom zavoda ali drugim splošnim aktom urejeno ugodneje.

Zavod mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto na podlagi pravnomočnega sklepa pristojne komisije, ki je ugotovila spremenjene delovne zmožnosti delavca.
Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo oziroma v višini 100% osnovne plače povečane za dodatek na delovno dobo, če je nastopila invalidnost pri delavcu zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu.
Če je za delavca ugodneje, se mu nadomestilo, iz drugega odstavka tega člena, izplačuje v višini 70% povprečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih treh mesecih, za redno delo brez povečanega obsega dela in delovne uspešnosti.

Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov, s katerimi razpolaga zavod oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajen presežek delavcev.
Delavcu, ki predloži dokončen sklep, s katerim je njegov zakonec določen kot presežek, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem.
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti.
1. točka
Delavcu pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
– do 3 leta delovne dobe 19 dni
– nad 3 do 7 let delovne dobe 20 dni
– nad 7 do 10 let delovne dobe 21 dni
– nad 10 do 15 let delovne dobe 22 dni
– nad 15 do 20 let delovne dobe 23 dni
– nad 20 do 25 let delovne dobe 24 dni
– nad 25 let delovne dobe 25 dni
2. točka
Glede na najvišjo stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto:
– delavcem VIII. in IX. skupine zahtevnosti – 6 dni letnega dopusta
– delavcem VII. -in VII./2 skupine zahtevnosti – 5. dni letnega dopusta,
– delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti – 4 dni letnega dopusta,
– delavcem V. skupine zahtevnosti – 3 dni letnega dopusta
– delavcem na vseh ostalih delovnih mestih – 2 dni letnega dopusta.
3. točka
Delavcu se letni dopust glede na zahtevnost dela poveča:
– za vodenje zavoda – 5 dni,
– za vodenje organizacijske enote oziroma opravljanje funkcije pomočnika ravnatelja – 4 dni,
– za vodenje enote vrtca, podružnične šole oziroma opravljanja funkcije pomočnika ravnatelja – 4 dni,
– za vzgojnoizobraževalno in drugo delo z motnjami v razvoju z otroci oziroma učenci s posebnimi potrebami v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami in šolah s prilagojenim programom:
a) z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju – 3 dni
b) z motnjami vedenja in osebnosti in z zmerno motnjo v duševnem razvoju – 5 dni
c) s težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami – 10 dni.
Učiteljem, vzgojiteljem, varuhom, svetovalnim delavcem in drugim strokovnim delavcem, ki jih določa zakon, se letni dopust poveča za 1 dan.
4. točka
Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
– materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka do 7 leta starosti 2 dni,
– materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka nad 7 let do 15 let starosti za 1 dan.
– invalidu II. in III. kategorije za 1 dan,
– delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo za 5 dni,
– delovnemu invalidu in delavcu z najmanj 60% telesno okvaro za 5 dni,
5. točka
Delavcu, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen pogoj v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

Delavci imajo pravico do stalnega strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen mora zavod delavcem na delovnih mestih za katere se zahteva najmanj srednja izobrazba omogočiti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta, ostalim delavcem pa najmanj 2 dni letno oziroma 6 dni na vsaka tri leta.
Stroške strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod.
Delavcu pripada povračilo stroškov povezanih s stalnim strokovnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem:
– potni stroški,
– kotizacija,
– stroški bivanja.

Vzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca, ki ima do 5 oddelkov pripada za vodenje dodatek v višini 0,15 koeficienta na osnovno plačo ter vzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca s 6 ali več oddelki dodatek v višini 0,25 koeficienta na osnovno plačo.
Vodji podružnične šole s štirimi in manj oddelki pripada za vodenje dodatek v višini 0,3 količnika, vodji podružnične šole s petimi in več oddelki pa 0,4 količnika.
Vodji enote vrtca pripada dodatek za vodenje v višini 0,30 količnika.

Delavcu v vrtcu in šoli, ki mu je z zakonom priznana usposobljenost mentorstva pripravnikom, pripada dodatek v višini 0,30 koeficienta na osnovno plačo.
Določba iz prejšnjega odstavka se začne uporabljati po uveljavitvi novega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
V oddelkih osnovne šole pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:
– 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 17–22 učencev in
– 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje 23 in več učencev.
V oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:
– 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 15–19 dijakov in
– 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje 20 in več dijakov.
V oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:
– 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 19–25 dijakov oziroma vajencev in
– 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje 26 in več dijakov oziroma vajencev.