Pod dnevi letnega dopusta so mišljeni delovni dnevi.
V dneve letnega dopusta se ne vštevajo tiste sobote, ki za delavca pri delodajalcu niso delovne.
Če je delovni čas razporejen na 6 delovnih dni v tednu (vse sobote so delovne), se zaposlenemu na vsakih 5 dni dopusta le-ta poveča za 1 dan.
V primeru, da sta delovni le dve soboti v mesecu, se zaposlenemu na vsakih 10 dni dopusta le-ta poveča za 1 dan. Pri drugačnih razporeditvah števila delovnih sobot se dopust poveča v smislu te določbe.
Zaposleni ima pravico 1 dan dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti pristojnega delavca vsaj 2 dni pred izrabo.
Zaposleni ima pravico 2 dni dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti pristojnega delavca vsaj 2 dni pred izrabo.

Letni program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe delodajalca določi direktor na predlog odgovornega za zdravstveno nego in sprejme tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Direktor je dolžan enkrat letno pripraviti poročilo o strokovnem izpopolnjevanju in izobraževanju, ki ga predloži odgovornemu za zdravstveno nego, ki poročilo s svojim mnenjem posreduje organu upravljanja.
Iz skupnih sredstev delodajalca namenjenih za izobraževanje, se v letnem planu delodajalca posebej določijo sredstva namenjena za izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi.
Iz skupnih sredstev delodajalca namenjenih za izobraževanje, se v letnem planu delodajalca posebej določi višina sredstev, namenjena za izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi.

Delodajalec je odgovorni nosilec za varno delo zaposlenega in zato mora:
– prilagoditi delo posameznim zaposlenim, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem in zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– razvijati usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– organizirati preventivne preglede najmanj enkrat letno za zaposlene, ki delajo neposredno z bolniki oziroma varovanci, infektivnim materialom ali so drugače bolj zdravstveno ogroženi in najmanj enkrat na 3 leta za ostale delavce,
– zagotoviti zaščitna delovna sredstva, obleko in obutev,
– za zaposlene, ki opravljajo delo na terenu (patronažna služba, reševalna služba in služba helikopterskih prevozov) skleniti nezgodno in življenjsko zavarovanje za čas dela.
– skleniti osebno nezgodno zavarovanje za zaposlene, ki so pri opravljanju svojih delovnih nalog posebej izpostavljeni in ogroženi, in sicer: za zaposlene, ki opravljajo delo na terenu (patronažna služba, preventivna dejavnost, zračni prevozi, reševalna služba s spremljevalci – brez internega transporta, služba za eksplantacijo organov) in za zaposlene, ki delajo s plini, vnetljivimi snovmi, kislinami ali lugi in zaposlene, ki v okviru svojih rednih delovnih dolžnosti delajo v istem prostoru, kjer poteka neposredno delo s temi snovmi (v operativni dejavnosti, v sterilizaciji, v nuklearni medicini in v intenzivnih terapijah). Zavarovalna polica se sklene v korist zavarovanca.
Vsi ukrepi za varno delo so stroški delodajalca, ki sprejme pravilnik o varstvu pri delu.
Zaposleni je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje ter za varnost sodelavcev pri delu v skladu s pravilnikom o varstvu pri delu, se držati pravil varnega dela in navodil odgovornih delavcev ter se izobraževati za varno delo.
Organ upravljanja delodajalca sprejme pravilnik, po katerem se zaposlene, ki delajo na takih delovnih mestih, ki škodljivo vplivajo na zdravje zaposlenih, napoti na 5 do 10 dnevni aktivni medicinski oddih na stroške delodajalca. S pravilnikom se določijo kriteriji za določitev zaposlenih, pogostnost in trajanje takega oddiha.
19. Odškodnina za nezakonite odločitve

Zaposlenim v zdravstvenih zavodih in zavodih s področja socialnega varstva pripada dodatek za nevarnost okužb ali dodatek za zahtevnost socialnih stikov v višini 0,15 količnika. Dodatka iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.

Zaradi zahtevnosti delovnega procesa so zaposleni v zdravstveni negi upravičeni do dodatka za zdravstveno nego. Višina in dinamika uveljavljanja dodatka za zdravstveno nego sta določeni v sporazumu o aneksu h kolektivni pogodbi, ki je priloga 1 tega aneksa.
Dodatek za nego je določen glede na količnik zaposlenega.
Količnik dodatka za zdravstveno nego iz sporazuma o aneksu h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi Priloga 1, (Uradni list RS, št. 73/98, v nadaljnjem besedilu: sporazum) se poviša za količnik 0,15 zaradi nevarnosti okužb ali zahtevnosti socialnih stikov. Dodatek za zdravstveno nego in dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela iz aneksa kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Uradni list RS, št. 76/98) se izključujeta.