Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku

DAVČNI POSTOPEK -

Velja od: Objavljeno:

Spremembe - samo spremenjeni členi

    1. Kazalo
2. člen
(uporaba pojmov)
Če ni s tem pravilnikom določeno drugače, se pojem »davčni organ« uporablja za davčni in carinski organ.
Če ni s tem pravilnikom določeno drugače, pojem »davčni organ« pomeni Finančno upravo Republike Slovenije.
ČETRTI DEL
POŠILJANJE PODATKOV DAVČNEMU ORGANU
O TRANSAKCIJSKIH RAČUNIH OSEB IN POSLOVANJU PREK TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV
POŠILJANJE PODATKOV O PRILIVIH NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE FIZIČNIH OSEB
24. člen
(podatki, ki se pošiljajo Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave RS pošiljanje podatkov o prilivih na transakcijske račune fizičnih oseb)
(1) Izvajalci plačilnega prometa v skladu s 37. členom ZDavP-2 pošiljajo Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GDU DURS) podatke o prilivih in odlivih na transakcijskih računih pravnih oseb, združenj oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, in drugih oseb, ki so subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco, po koledarskih trimesečjih v obliki datoteke, kot je določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Izvajalci plačilnega prometa predložijo podatke iz prejšnjega odstavka v eurih ali, za transakcije s tujino, v tuji valuti. Podatki se predložijo v celih vrednostih in brez decimalk.

(3) Izvajalci plačilnega prometa pošiljajo podatke iz prvega odstavka tega člena enkrat letno, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
(1) Ponudniki plačilnih storitev mesečno pošiljajo podatke Generalnemu finančnemu uradu Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GFU FURS) o prilivih na transakcijske račune fizičnih oseb.
(2) Ponudniki plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke o vseh prilivih v posameznem mesecu, po posameznih valutah.

25. člen
(način pošiljanja podatkov)
(1) Izvajalci plačilnega prometa pošljejo GDU DURS predpisane podatke na prenosnem optičnem ali magnetnem mediju ali z uporabo sistema eDavki. Optičnemu ali magnetnemu mediju mora biti priložen spremni dopis, ki mora vsebovati naslednje podatke:
– naziv izvajalca plačilnega prometa;
– davčno številko izvajalca plačilnega prometa;
– matično številko izvajalca plačilnega prometa;
– sedež izvajalca plačilnega prometa;
– število zapisov po posamezni datoteki;
– osebno ime osebe, ki je pripravila podatke, ter njen telefon in elektronski naslov;
– osebno ime pooblaščene osebe izvajalca plačilnega prometa ter njen telefon;
– podpis pooblaščene osebe izvajalca plačilnega prometa in pečat.
(2) Če je izvajalec plačilnega prometa podatke predložil z uporabo sistema eDavki, mora z uporabo sistema eDavki predložiti tudi spremni dopis iz prejšnjega odstavka.
(3) Če izvajalec plačilnega prometa predloži podatke na prenosnem mediju iz prvega odstavka tega člena, morajo biti predloženi na zgoščenki, le izjemoma pa so lahko predloženi na disketi.
(1) Podatki iz prejšnjega člena se pošiljajo v elektronski obliki z uporabo metod spletnega servisa v skladu s komunikacijskim standardom za izmenjavo sporočil ZBS B2B.
(2) Podatki o prilivih na transakcijske račune se pošiljajo v XML datoteki, ki vsebuje naslednje elemente:
1. podatke o ponudniku plačilnih storitev:
– leto in mesec, na katerega se podatki nanašajo,
– davčno številko ponudnika plačilnih storitev,
2. podatke za posamezni transakcijski račun fizične osebe:
– številko transakcijskega računa,
– davčno številko fizične osebe,
– znesek prometa v dobro,
– oznako valute.
(3) Ponudniki plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke iz prejšnjega odstavka četrti delovni dan po izteku meseca za pretekli mesec. Podatke pošljejo za vse transakcijske račune, ki jih vodijo, tudi če sprememb na teh računih v obdobju od zadnjega poročanja ni bilo.
45. člen
(predložitev in sprejem instrumenta zavarovanja)
(1) Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri pristojnem carinskem oziroma davčnem uradu.
(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti izda pristojni davčni urad na obrazcu, ki je Priloga 12 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje carinske obveznosti izda pristojni carinski urad na obrazcu, ki je Priloga 13 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje trošarinske obveznosti izda pristojni carinski urad na obrazcu, ki je Priloga 14 tega pravilnika in njegov sestavni del. Pristojni davčni oziroma carinski urad na obrazcu o sprejemu instrumenta zavarovanja določi tudi evidenčno številko sprejetega zavarovanja.
(1) Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri davčnem organu.
(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti izda davčni organ na obrazcu, ki je Priloga 12 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje carinske obveznosti izda davčni organ na obrazcu, ki je Priloga 13 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje trošarinske obveznosti izda davčni organ na obrazcu, ki je Priloga 14 tega pravilnika in njegov sestavni del. Davčni organ na obrazcu o sprejemu instrumenta zavarovanja določi tudi sklicno številko sprejetega zavarovanja.
47. člen
(vsebina bančne garancije in garantnega pisma)
(1) Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, mora vsebovati naslednje podatke:
1. številko bančne garancije oziroma garantnega pisma;
2. rok veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za unovčitev;
3. znesek, do katerega jamči garant;
4. predmet zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega davčni organ zahteva zavarovanje;
5. garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni garanciji oziroma »solidarno z zavezancem za davek« v garantnem pismu;
6. podatke o garantu (firma, matična številka, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun);
7. podatke o zavezancu za davek (matična številka, davčna številka oziroma druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež);
8. datum in kraj izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma;
9. podpis pooblaščene osebe in žig garanta.
(2) V primerih, ko so z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovane uvozne in izvozne dajatve, druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu blaga, ter obresti in stroški postopka (v nadaljnjem besedilu: carinska obveznost), se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka v bančni garanciji oziroma garantnem pismu navede tudi:
1. carinski postopek oziroma postopki, za katere velja bančna garancija oziroma garantno pismo;
2. ali je mogoče bančno garancijo oziroma garantno pismo uporabljati tudi za zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko instrument zavarovanja predlaga oseba, ki pred carinskimi organi davčnim organom nastopa kot direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;
3. ali bančna garancija oziroma garantno pismo krije tudi carinsko obveznost iz carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala;
4. ali bančna garancija oziroma garantno pismo krije tudi morebitno carinsko obveznost iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati morebitno carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet.
5. ali se lahko bančna garancija oziroma garantno pismo na zahtevo naročnika bančne garancije oziroma garantnega pisma uporabi za odobritev odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva veljavna zakonodaja in so pogojene s predložitvijo zavarovanja.
(3) V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo carinske obveznosti, se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi »solidarno s carinskim dolžnikom«.
(4) V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu: trošarinska obveznost), razen primerov, ko je z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine kot uvozne dajatve, za katere se uporablja drugi odstavek tega člena, se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi »solidarno s trošarinskim zavezancem.
(5) Za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti se v bančni garanciji oziroma garantnem pismu poleg podatkov, navedenih v prvem odstavku tega člena, navede tudi:
1. vrsta trošarinskega zavezanca;
2. ali se lahko iz bančne garancije oziroma garantnega pisma poplačajo tudi trošarinske obveznosti, ki so bile zavarovane s predhodnim instrumentom zavarovanja, vendar še niso bile poravnane oziroma bi lahko še nastale.
(6) Garant izda bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« iz Priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena izda garant za zavarovanje plačila carinske obveznosti bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje plačila carinske obveznosti« iz Priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika, ter za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti« iz Priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(8) Za garantno pismo se smiselno uporabijo obrazci iz Priloge 9, 10 oziroma Priloge 11, ki so sestavni deli tega pravilnika.
(9) Bančna garancija oziroma garantno pismo se izda v treh enakih izvodih.
IV. GOTOVINSKI POLOG
53. člen
(vplačilo gotovinskega pologa)
(1) Zavezanec za davek lahko položi gotovinski polog za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: gotovinski polog) tako, da ga vplača na ustrezen podračun, ki ga določi davčni organ.
(2) Obenem z vplačilom gotovinskega pologa pošlje zavezanec za davek pristojnemu carinskemu oziroma pristojnem davčnemu uradu davčnemu organu tudi obvestilo o vplačilu, v katerem navede podatke, ki so potrebni za izdajo potrdila iz 54. člena tega pravilnika.
54. člen
(vsebina potrdila o gotovinskem pologu)
(1) Potrdilo o gotovinskem pologu mora vsebovati naslednje podatke:
1. evidenčno številko potrdila o gotovinskem pologu;
2. podatke o zavezancu za davek (osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež, matična številka in davčna številka oziroma druga identifikacijska številka);
3. navedba davčnega oziroma carinskega urada davčnega organa, pri katerem je zavezanec za davek vplačal gotovinski polog;
4. datum in višina gotovinskega pologa ter številka podračuna, na katerega je vplačan;
5. rok, za katerega je gotovinski polog vplačan;
6. število izdanih izvodov potrdila;
7. datum in kraj izdaje potrdila ter podpis pooblaščene osebe.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko je z gotovinskim pologom zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov iz prejšnjega odstavka v potrdilu navede tudi:
1. carinski postopek oziroma postopki, za katere velja gotovinski polog;
2. ali je mogoče gotovinski polog uporabljati tudi za zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko gotovinski polog vplača oseba, ki pred carinskimi organi davčnim organom nastopa kot direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;
3. ali gotovinski polog krije tudi carinsko obveznost iz carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala;
4. ali gotovinski polog krije tudi morebitno carinsko obveznost iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati morebitno carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet ;
5. ali se lahko gotovinski polog na zahtevo naročnika instrumenta zavarovanja (gotovinskega pologa) uporabi za odobritev odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva veljavna zakonodaja in so pogojene s predložitvijo zavarovanja.

74. člen
(preverjanje pogojev za prodajo)
(1) Za preverjanje pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika in za pripravo blaga za prodajo imenuje davčni organ, pooblaščen za prodajo, komisijo. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
(2) Nalogi komisije iz prvega odstavka tega člena sta, poleg preverjanja pogojev za prodajo blaga, tudi določitev vrednosti blaga in sestava zapisnika o delu.
(3) Pri ugotavljanju vrednosti blaga se smiselno uporabljajo pravila o carinskem vrednotenju blaga, ob upoštevanju morebitne tehnološke zastarelosti, modne nezanimivosti in dejstva, da se blago prodaja brez garancije ali brez možnosti uveljavljanja garancije.
(4) Vrednost blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja organ Davčne uprave Republike Slovenije davčni organ, se ugotavlja v skladu z 205. členom ZDavP-2.
IV. PRISTOJNI ORGAN ZA IZMENJAVO PODATKOV V SKLADU Z MEDNARODNIMI POGODBAMI O IZOGIBU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
86. člen
(prenos pristojnosti)
V skladu z 265. členom ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča Davčno upravo Republike Slovenije – Generalni davčni urad Finančno upravo Republike Slovenije – Generalni finančni urad, da:
– izmenjuje podatke po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za davčne namene;
– opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
– opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/10).
TRINAJSTI DEL
VRSTE, VSEBINA, NAČINI IN ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE IN CARINSKI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE
I. SPLOŠNA DOLOČBA
II. VRSTE IN VSEBINE POROČIL
87. člen
(obveznost pošiljanja podatkov)
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) v skladu z 297. in 358. členom ZDavP-2 pošilja Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) poročila s podatki, ki so potrebni za izvajanje nalog davčne in carinske službe davčnega organa, in sicer:
– iz poslovnega registra Republike Slovenije;
– iz drugih registrov, evidenc in zbirk podatkov, določenih z drugimi predpisi, ki jih za potrebe Republike Slovenije oziroma državnih organov vodi AJPES;
– iz letnih poročil poslovnih subjektov;
– iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov;
– izplačanih plačah;
– rezultatih drugih statističnih raziskav, ki jih opravlja AJPES.
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!