(1) V postopku, začetim na zahtevo stranke, se ne sme vročiti odločbe stranki vse dotlej, dokler nima poravnanih vseh obveznosti do države oziroma ni izvršil izvršljive upravne odločbe. Ali je stranka izpolnila obveznosti oziroma izvršila odločbo, ugotovi organ po uradni dolžnosti.
(2) O tem, da stranki ne bo vročena odločba iz razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena, se izda sklep in se ga vroči stranki. Zoper sklep je dovoljena posebna pritožba.