Zbornica opravlja naslednje naloge, ki se financirajo iz zbranega zborničnega prispevka:
– obravnava problematiko kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter predlaga ukrepe za njihov skladen razvoj;
– opravlja za svoje člane splošno strokovno svetovanje in splošno strokovno pomoč na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– usklajuje skupne in posamične interese članov ter zastopa interese članov in interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;
– spodbuja, organizira in koordinira ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
– oblikuje stališča in predlaga ukrepe za izboljšanje socialnih razmer v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
– sodeluje z zbornicami in ostalimi sorodnimi kmetijskimi, gozdarskimi in ribiškimi organizacijami doma in v tujini;
– sodeluje z izobraževalnimi, raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami za razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– organizira in se udeležuje sejmov in drugih prireditev na področju kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti;
– daje strokovna mnenja v postopkih sprejemanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– spremlja in opozarja na posledice učinkovanja predpisov državnega zbora, vlade, ministrstev, lokalnih skupnosti in predpisov Evropske unije na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;
– obvešča člane o svojih aktivnostih;
– vodi evidenco članov in razvija informacijski sistem;
– podeljuje priznanja za uspešno delo.
Zbornica izvaja naloge javnih služb na področju kmetijstva in druge naloge na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
Zbornica izvršuje javna pooblastila, določena z zakoni. Listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih pooblastil, so javne listine.
Zbornica lahko opravlja tudi druge dejavnosti, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom, iz katerih pridobiva dohodek.
Naloge zbornice iz prvega odstavka tega člena se nanašajo na vsa kmetijska zemljišča in gozdove ter na vse kmetijske in gozdarske obrate iz 3. člena tega zakona, ne glede na obseg, način gospodarjenja in lastnino, če z zakonom ni drugače določeno.
Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog zbornica vodi in vzdržuje evidenco svojih članov. Evidenca vsebuje naslednje podatke, ki jih zbornica pridobi iz javnih knjig in zbirk podatkov:
– o enotni matični številki občana, osebnem imenu ter naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, iz Centralnega registra prebivalstva;
– o lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (osebno ime, enotno matično številko občana in naslov stalnega ali začasnega prebivališča), iz zemljiške knjige;
– o vrsti rabe zemljišč ter o katastrskem dohodku zemljišč, iz zemljiškega katastra;
– o vseh oprostitvah in olajšavah, ki jih v skladu s predpisom, ki ureja dohodnino prizna Davčna uprava Republike Slovenije;
– o vseh oprostitvah in olajšavah, priznanih v skladu s predpisi, ki urejajo dohodnino, ter o parcelah in katastrskem dohodku kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih ima fizična oseba v dejanski uporabi, iz podatkov Davčne uprave Republike Slovenije;
– o pokojninskih in invalidskih zavarovancih na podlagi kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in enotna matična številka občana), ki jih vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
– o osebah (enotno matično številko občana, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in dobiček), ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost in so zavezane za davek iz dejavnosti ali so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki, in jih vodijo pristojni davčni organi;
– o pravnih osebah (matično številko, ime in sedež, podatke o izplačanih plačah in amortizaciji), ki se ukvarjajo s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo, iz Poslovnega registra Slovenije;
– o pravnih osebah, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost (matično številko, davčno številko, ime in sedež, podatke o izplačanih plačah in amortizaciji) in fizičnih osebah iz druge in tretje alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona (davčno številko, matično številko, osebno ime in naslov) iz Poslovnega registra Slovenije;
– o zakupnikih kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih vodi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);
– o fizičnih osebah (davčno številko, podatke o rezidentskem statusu zavezanca, naslov za vročanje, številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, druge podatke o fizični osebi: zaposlena/nezaposlena, delodajalec, upokojenec) iz davčnega registra.
Osebne podatke pridobi zbornica brezplačno od upravljalcev zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka, ki so pooblaščeni za njihovo vodenje, pri tem pa mora upoštevati namene, zaradi katerih so bili zbrani.
Podatki iz šestega odstavka tega člena se hranijo deset let po prenehanju članstva, nato pa se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
Zbornica mora s podatki, ki so davčna tajnost, ravnati v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo naslednje območne enote, ki obsegajo območja naslednjih občin:
– območna enota Brežice za območja naslednjih občin: Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica na Krki;
– območna enota Celje za območja naslednjih občin: Laško, Radeče, Žalec, Vransko, Tabor, Prebold, Braslovče, Polzela, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje;
– območna enota Kočevje za območja naslednjih občin: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški potok, Osilnica in Kostel;
– območna enota Koper za območja naslednjih občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen;
– območna enota Kranj za območja naslednjih občin: Kranj, Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Tržič, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko, Gorje;
– območna enota Ljubljana za območja naslednjih občin: Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brezovica, Ig, Škofljica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Vodice, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Logatec, Litija, Šmartno pri Litiji, Hrastnik, Log - Dragomer;
– območna enota Maribor za območja naslednjih občin: Maribor, Hoče-Slivnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Rače-Fram, Pesnica, Kungota, Šentilj, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju;
– območna enota Murska Sobota za območja naslednjih občin: Murska Sobota, Gornja Radgona, Sveti Jurij, Radenci, Ljutomer, Križevci, Veržej, Beltinci, Tišina, Moravske Toplice, Puconci, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje, Razkrižje, Apače;
– območna enota Nova Gorica za območja naslednjih občin: Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Idrija in Cerkno, Renče - Vogrsko;
– območna enota Novo mesto za območja naslednjih občin: Novo mesto, Trebnje, Mirna Peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič, Metlika, Straža, Šmarješke Toplice, Šentrupert in Mokronog - Trebelno;
– območna enota Postojna za območja naslednjih občin: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke, Loška dolina;
– območna enota Ptuj za območja naslednjih občin: Ptuj, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Destrnik, Juršinci, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Ormož, Cirkulane, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Središče ob Dravi, Makole, Poljčane;
– območna enota Slovenj Gradec za območja naslednjih občin: Slovenj Gradec, Mislinja, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Dravograd, Mozirje, Solčava, Luče, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Rečica ob Savinji.
Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča.
Zaradi skupnega reševanja določenih problemov lahko zbornica na predlog območne enote oziroma občin z določenega gospodarsko zaključenega območja organizira izpostave območne enote za to gospodarsko območje.

Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
– če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 1998 najmanj 20.000 tolarjev v letu 2007 najmanj 167 eurov, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka;
– osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;
– če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;
– osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem ali drugem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.

Svet zbornice sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov prve volilne skupine iz vsake območne enote, iz druge volilne skupine pa po dva člana en član iz vsake območne enote.
Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge:
– izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
– voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
– na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
– sprejema letni program dela in finančni načrt za naloge iz prvega, drugega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona;
– v soglasju z Vlado Republike Slovenije odloča o povišanju oziroma znižanju stopnje zborničnega prispevka in ugotavlja pavšalni znesek, kar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
– sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
– sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
– usmerja delo območnih enot;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
Svet območne enote sestavlja od devet do petnajst članov. Vsaka volilna skupina mora biti zastopana z najmanj enim članom.
Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
– obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
– predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
– obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
– sprejema poslovnik o svojem delu;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.

Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so:
– ena izmed oseb iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
– osebe iz drugega odstavka 9. člena tega zakona;
– osebe iz prve alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Osnova za zbornični prispevek A je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 2.000 tolarjev 8,35 eura.
V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.

Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka v višini pavšalnega zneska so:
– osebe iz četrte alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo katerega od pogojev iz prve do tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
– osebe iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.
Pavšalni znesek znaša 2.000 tolarjev.
Pavšalni znesek iz prejšnjega odstavka se valorizira po stopnji, kot se v skladu s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka valorizira katastrski dohodek, kar letno ugotovi svet zbornice.

Zbornica svojim članom odmerja zbornični prispevek, ga pobira in izterjuje.
Zbornični prispevek se odmeri z odločbo, izdano v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o odmeri zborničnega prispevka odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
Postopek izterjave zborničnega prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi zbornica. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.