(zagotovitev kolektivnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja)
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence iz prejšnjega člena, se zagotavlja v skladu z določbami o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, ki ga ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1 – Uradni list RS, št. 26/03 – UPB-1, 110/02 – ZISDU-1 in 63/03 – ZIPRS0304) zakon, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Pravice in obveznosti delodajalca, ki jih določata ZPIZ-1 in ta zakon izvršujejo:
Pravice in obveznosti delodajalca, določene v zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, in tem zakonu, uresničujejo:
– Republika Slovenija – kot ustanoviteljica zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada oziroma zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov,
– Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti za osebe javnega prava, ki jim zagotavljajo sredstva za plače iz javnih virov – z zagotavljanjem sredstev za premije javnim uslužbencem, za katere zagotavljajo sredstva za plače,
– osebe javnega prava, za katere velja ta zakon – z zagotavljanjem sredstev za premije tistim javnim uslužbencem, za katere sredstva niso zagotovljena v skladu s prejšnjo alineo,
– osebe javnega prava, za katere velja ta zakon, vendar zanje sredstva za plače niso zagotovljena v skladu z drugo alineo tega člena – z zagotavljanjem sredstev za premije vsem javnim uslužbencem.

Ne glede na določbe 317. člena ZPIZ-1 lahko upravljavec zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, ustanovljenega po tem zakonu, posle upravljanja s premoženjem vzajemnega pokojninskega sklada iz druge alinee 316. člena ZPIZ-1 s pogodbo prenese tudi na:
– zavarovalnico, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
– banko, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov, po zakonu, ki ureja bančništvo;
– pokojninsko družbo, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
– Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Upravljavec zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, ustanovljenega po tem zakonu, lahko posle upravljanja premoženja pokojninskega sklada s pogodbo prenese tudi na:
– zavarovalnico, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
– banko, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo;
– pokojninsko družbo, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

(1) V imenu Republike Slovenije kot delodajalke Vlada Republike Slovenije v skladu s tem zakonom ustanovi en zaprt vzajemni pokojninski sklad.
(2) Po preteku treh let od začetka delovanja zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, ustanovljenega v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko Republika Slovenija kot delodajalka ustanovi enega ali več dodatnih zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov z drugačno naložbeno politiko od naložbene politike zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
(3) Člani zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada iz prvega odstavka tega člena lahko med zaprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi, ustanovljenimi po prejšnjem odstavku, prehajajo v skladu z ZPIZ-1.
(1) V imenu Republike Slovenije kot delodajalke Vlada Republike Slovenije v skladu s tem zakonom ustanovi en zaprt vzajemni pokojninski sklad.
(2) Skladno z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, se lahko pokojninski sklad iz prejšnjega odstavka preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla.

(1) V imenu Republike Slovenije kot delodajalke sprejme Vlada Republike Slovenije pravila vzajemnega pokojninskega sklada, katerih sestavni del je tudi pokojninski načrt kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pokojninski načrt), oblikovan v skladu s kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.
(2) Ko je pokojninski načrt sprejet v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je odobren tudi v skladu z 297. členom ZPIZ-1 zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.
(3) Pokojninski načrt se vpiše v poseben register v skladu z ZPIZ-1 zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

(dovoljenje za oblikovanje zaprtega vzajemnega
pokojninskega sklada)
Dovoljenje za oblikovanje zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada izda Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu z ZPIZ-1 zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, in tem zakonom.

(1) Javnim uslužbencem se mesečno obračunavajo in vplačujejo skupne premije kolektivnega dodatnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: premije) glede na leta dopolnjene delovne dobe, v zneskih, določenimi v skladu z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03).
(2) Premije obračunava in vplačuje oseba javnega prava, pri kateri je javni uslužbenec zaposlen.
(3) Premije, ki pripadajo javnim uslužbencem od 1. avgusta 2003 do vključno za mesec marec 2004 se vplačajo na njihove osebne račune najkasneje do 30. aprila 2004 v enkratnem znesku, povečanem za minimalni zajamčeni donos po ZPIZ-1. Premija za mesec april 2004 in nadaljnje mesece pa se obračuna in vplačuje mesečno hkrati z izplačilom plač.
(3) Premije se obračunavajo in vplačujejo mesečno hkrati z izplačilom plač.

(1) Znesek premije, ki jo v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona za račun javnega uslužbenca plačuje delodajalec, se ne glede na določbe ZPIZ-1, zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost, javnemu uslužbencu ne všteva v osnovo za dohodnino in v osnovo za prispevke za socialno varnost zavarovanca v letu, v katerem je bila premija plačana.
(2) Javni uslužbenci so poleg davčne olajšave na premijo, določeno v prejšnjem odstavku, upravičeni še do davčne olajšave na premije po ZPIZ-1, pod pogoji in v višini določeni z ZPIZ-1.
(2) Javni uslužbenci so poleg davčne olajšave na premijo, določeno v prejšnjem odstavku, upravičeni še do davčne olajšave na premije po zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, pod pogoji in v višini, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino.
(3) Znesek premije iz prvega odstavka tega člena se ne glede na določbe ZPIZ-1 in zakona o prispevkih za socialno varnost, ne všteva v osnovo za prispevke za socialno varnost delodajalca v letu, v katerem je bila premija plačana, in se ne šteje za izplačilo plače. Znesek premije iz prvega odstavka tega člena se ne glede na določbe ZPIZ-1 in zakona o davku od dobička dohodkov pravnih oseb delodajalcu ne prizna kot odhodek in davčna olajšava pri davku od dobička pravnih oseb.
(4) Delodajalci so poleg davčne olajšave na premijo, ki jo plačujejo po prvem odstavku tega člena, upravičeni še do davčne olajšave na premije plačane po ZPIZ-1, pod pogoji in v višini določeni z ZPIZ-1.