(1) Ta zakon ureja kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik), ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa ta zakon.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L št. 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66).
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi:
– Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L št. 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66) in
– Direktiva Komisije 2011/90/EU z dne 14. novembra 2011 o spremembi dela II Priloge I k Direktivi 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa dodatne predpostavke za izračun letne efektivne obrestne mere (UL L št. 296, z dne 15. 11. 2011, str. 35).

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1. dajalec ali dajalka kredita (v nadaljnjem besedilu: dajalec kredita) je fizična ali pravna oseba, ki da ali obljubi, da bo dala kredit ali posojilo v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;
2. efektivna obrestna mera je v odstotku izražena stopnja, ki izraža razmerje med skupnimi stroški kredita za potrošnika, vključno s stroški iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, in skupnim zneskom kredita;
3. fiksna kreditna obrestna mera pomeni, da se dajalec kredita in potrošnik dogovorita za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe za eno samo kreditno obrestno mero oziroma za več kreditnih obrestnih mer za različna obdobja, pri čemer se za vsako posamezno obdobje uporablja fiksno določen odstotek; če v kreditni pogodbi niso določene vse kreditne obrestne mere, se šteje, da je kreditna obrestna mera fiksna za tista obdobja, za katera je bila določena izključno s fiksno določenim odstotkom, o katerem je bilo dogovorjeno ob sklenitvi kreditne pogodbe;
4. kreditna obrestna mera je letna obrestna mera, izražena kot spremenljivi ali nespremenljivi odstotek zneska črpanega kredita;
5. kreditna pogodba z dovoljeno možnostjo prekoračitve je kreditna pogodba, s katero dajalec kredita izrecno da potrošniku pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu;
6. kreditni posrednik ali posrednica (v nadaljnjem besedilu: kreditni posrednik) je fizična ali pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica in na podlagi pooblastila dajalca kredita potrošnikom predstavlja ali ponuja kredite, jim pomaga v postopkih pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali v imenu dajalca kredita s potrošniki sklepa kreditne pogodbe;
7. kreditni posrednik v pomožni funkciji je fizična ali pravna oseba, pri kateri dejavnost posredništva ni glavna dejavnost;
8. molče dovoljena prekoračitev je prekoračitev, s katero dajalec kredita potrošniku na podlagi konkludentnih dejanj dovoli, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na plačilnem računu potrošnika ali dogovorjeno dovoljeno prekoračitev;
9. potrošnik je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
10. potrošniška kreditna pogodba (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba) je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;
11. potrošniška hipotekarna kreditna pogodba je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit, katerega vračilo je zavarovano s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini;
11.a odprta kreditna pogodba je kreditna pogodba, ki je sklenjena za nedoločen čas in vključuje kredite, ki jih je treba odplačati v celoti v določenem roku ali po njem, in so po odplačilu spet na voljo za črpanje;
12. povezana kreditna pogodba je kreditna pogodba, namenjena financiranju pogodbe o prodaji določenega blaga ali opravljanju določene storitve, pri čemer ti dve pogodbi sestavljata komercialno enoto.
Šteje se, da komercialna enota obstaja, kadar:
- ponudnik ali ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) blaga ali storitve sam financira kredit v korist potrošnika, ali
- blago ali storitev financira tretja stranka, tako da v zvezi s pripravo ali sklenitvijo kreditne pogodbe uporablja storitev ponudnika blaga ali izvajalca storitve, ali
- je blago ali storitev, ki se financira iz kredita, v kreditni pogodbi izrecno navedena;
13. skupni znesek kredita je najvišji znesek, ki je potrošniku na razpolago po kreditni pogodbi;
14. skupni stroški kredita so vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami pristojbin, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani, stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, članarine, takse in stroški drugih pogodb, sklenjenih z dajalcem kredita ali drugim podjetjem, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, če je sklenitev dodatne pogodbe o storitvah obvezna že za samo pridobitev kredita ali tako določajo splošni pogoji, pod katerimi dajalec kredita kredit trži; v skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira s kreditom;
15. skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, je vsota skupnega zneska kredita in skupnih stroškov kredita;
16. trajni nosilec podatkov je nosilec podatkov, ki potrošniku omogoča trajno shranjevanje nanj naslovljenih podatkov ali informacij, trajen dostop do njih in njihovo reprodukcijo.

(1) Efektivna obrestna mera se izračuna kot letna diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh odplačil in stroškov na podlagi enačbe:

pri čemer je:
EOM = efektivna obrestna mera;
m = zaporedna številka zadnjega črpanja oziroma število vseh črpanj, tranš, če se kredit črpa postopoma; drugače je m = 1;
k = zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1
C(k) = znesek k-tega črpanja;
t(k) = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja, pri čemer je t(1) = 0;
m’ = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil;
l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov;
D(l) = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;
s(l) = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;
vsota (sigma) = vsota.
(2) Pri izračunu efektivne obrestne mere v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva naslednje:
1. zneski, ki jih plačata stranki ob različnih časih, so lahko različni in se lahko plačajo v različnih časovnih presledkih;
2. začetni datum je datum prvega črpanja;
3. časovni presledki med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih oziroma delih leta. Šteje se, da ima leto 365 dni (ali 366 v prestopnih letih) - sistem (K, 365/366). Če je to povezano z naravo posla ali če ni natančnih podatkov o dospevanju plačil, se šteje, da ima leto 52 enakih tednov ali 12 enakih mesecev. Šteje se, da ima enak mesec 30,41666 dneva (tj. 365/12) ne glede na to, ali je leto prestopno ali ne;
4. rezultat se zapiše z natančnostjo vsaj dveh decimalk v odstotnem zapisu, pri čemer se zaokroženje opravi po matematičnih pravilih (če je prva neizpisana vrednost 5 ali več, se zadnja ohranjena vrednost zaokroži navzgor);
5. enačba iz prejšnjega odstavka se z uvedbo enotnega simbola P(i) za pozitivni ali negativni denarni tok, ki nastopi kot posledica i-tega od skupaj N = m + m' poslovnih dogodkov (na primer črpanj (dela) kredita, plačil stroškov ali anuitet), lahko preoblikuje v:

Efektivna obrestna mera je tako letna diskontna stopnja, ki povzroči, da je sedanja vrednost vseh upoštevanih pozitivnih in negativnih denarnih tokov danega kreditnega posla enaka nič (0).
(3) Dajalec kredita mora pri izračunu efektivne obrestne mere upoštevati naslednje dodatne predpostavke:
1. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je znesek kredita črpan takoj in v celoti;
2. če kreditna pogodba predvideva črpanja z različnimi stroški ali kreditnimi obrestnimi merami, se šteje, da je celotni znesek kredita črpan po najvišji kreditni obrestni meri in najvišjih stroških, ki jih predvideva pogodba;
3. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja odobrenega zneska kredita v določenem obdobju, se za izračun efektivne obrestne mere šteje, da bo celoten znesek črpan na prvi dan tega obdobja. Če sta se pogodbeni stranki dogovorili za natančno dinamiko črpanja kredita v več delih, se tudi pri izračunu efektivne obrestne mere upošteva tako določena dinamika črpanja;
4. če časovni načrt odplačevanja kredita ni določen, se šteje, da traja odplačilna doba kredita eno leto in da ga je treba odplačati v 12 enakih mesečnih anuitetah;
5. če je časovni načrt odplačevanja kredita določen, vendar lahko potrošnik sam določi višino posameznih zneskov odplačil, se šteje, da znesek vsakega odplačila ustreza najnižjemu znesku, ki ga pogodba določa;
6. če kreditna pogodba določa več kot en rok črpanja ali odplačila kredita, se šteje, da sta črpanje in odplačilo kredita izvedeni ob prvem roku, ki je določen v kreditni pogodbi;
4. pri odprti kreditni pogodbi, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno prekoračitvijo stanja, se šteje, da se kredit zagotovi za eno leto, z začetkom na dan začetnega črpanja kredita, s končnim plačilom potrošnika pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški. Šteje se, da potrošnik odplača glavnico z enakimi mesečnimi plačili s pričetkom en mesec po dnevu začetnega črpanja. Če mora potrošnik odplačati glavnico v celoti z enim samim plačilom znotraj posameznega plačilnega roka, se šteje, da bodo naslednja črpanja in odplačila celotne glavnice opravljena v enem letu. Obresti in drugi stroški se določijo v skladu z navedenimi črpanji in odplačili glavnice, kakor je določeno v kreditni pogodbi;
5. pri kreditnih pogodbah, razen pri kreditnih pogodbah z dovoljeno prekoračitvijo in odprtih kreditnih pogodbah, se v primeru, da potrošnik dneva ali zneska kredita ne more ugotoviti, šteje, da se odplačilo opravi na prvi dan in na najnižji znesek, ki ju določa kreditna pogodba. Če dan sklenitve kreditne pogodbe ni znan, se šteje, da je začetek črpanja kredita na dan, ki omogoča najkrajši časovni presledek med dnevom začetka črpanja kredita in dnevom prvega plačila potrošnika;
6. kadar dneva ali zneska potrošnik ne more ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe ali predpostavk iz 4., 5. in 8. točke tega odstavka, se šteje, da se plačilo opravi v skladu z dnevi in pogoji, ki jih zahteva dajalec kredita. Kadar so ti neznani, se:
– odplačila obresti plačajo skupaj z odplačili glavnice;
– na dan sklenitve kreditne pogodbe v enem znesku plačajo drugi stroški, ki niso obresti, povezani s kreditno pogodbo;
– stroški, ki niso obresti in so v obliki več plačil, plačujejo v rednih časovnih presledkih, z začetkom na dan prvega odplačila glavnice in če znesek teh plačil ni znan, se šteje, da so zneski enaki;
– s končnim plačilom poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški.
7. če v kreditni pogodbi ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da odobreni znesek kredita znaša 500 eurov;
8. pri kreditni pogodbi z dovoljeno prekoračitvijo stanja na plačilnem računu potrošnika se šteje, da je celoten znesek kredita črpan za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Pri kreditni pogodbi, katere trajanje ni določeno, se šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za tri mesece; Če trajanje prekoračitve ni znano, se pri izračunu letne efektivne obrestne mere šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za tri mesece.
9. če dajalec kredita ponudi različne obrestne mere in stroške za določeno obdobje ali znesek, se upoštevajo najvišja obrestna mera in najvišji stroški v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe;
10. če je v kreditni pogodbi v začetnem obdobju dogovorjena fiksna kreditna obrestna mera in se ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere določi nova spremenljiva kreditna obrestna mera, ki se periodično prilagaja v skladu z dogovorjenim indeksom ali referenčno obrestno mero, se šteje, da je ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere kreditna obrestna mera enaka tisti, ki se izračuna iz vrednosti dogovorjenega indeksa ali referenčne obrestne mere ob izračunu efektivne obrestne mere.

(1) Kreditni posredniki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje njihove dejavnosti s sklepom predpiše Banka Slovenije, če gre za kreditne posrednike bank in hranilnic, in s pravilnikom minister, pristojen za gospodarstvo, če gre za kreditne posrednike drugih dajalcev kreditov.
(2) S pravilnikom iz prejšnjega odstavka se predpišejo zlasti:
1. pridobitev in izkazovanje statusa kreditnega posrednika;
2. pooblastila kreditnega posrednika v razmerju do dajalca kredita in potrošnika;
3. odgovornost dajalca kredita in kreditnega posrednika pri prekoračitvi pooblastil kreditnega posrednika ali povzročeni škodi potrošniku;
4. kadrovske, izobrazbene, organizacijske, prostorske, tehnične in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik;
4. 5. obveznost vodenja evidenc o kreditnih posrednikih in poslih, sklenjenih s posredovanjem;
5. 6. obveznost poročanja o kreditnih posrednikih in poslih, sklenjenih s posredovanjem.

(1) Vključevanje kreditnih pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega zakona in drugih pogodb, v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi lahko omogočili izogibanje njegovi uporabi, ni dovoljeno.
(2) Več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, zlasti v primeru porazdelitve zneska kredita na več pogodb ali sklenitve več zaporednih pogodb, se v smislu tega zakona štejejo kot ena pogodba.
(3) Pogodbeno razmerje, pri katerem je potrošnik prodajalec in kupec oziroma najemojemalec po pogodbi o finančnem najemu (lizing) iste stvari, se šteje za kreditno pogodbo po tem zakonu.
(4) Stvari, ki jih je dajalec kreditov oziroma najemodajalec po pogodbi o finančnem najemu (lizing) pridobil pri pravnih poslih iz prejšnjega odstavka in pri katerih ima že sklenjeno obveznost odtujitve stvari istemu potrošniku, ne sme obremeniti s stvarnimi pravicami drugih.
(5) Kadar se omejitev iz prejšnjega odstavka nanaša na nepremičnino, mora dajalec kredita oziroma najemodajalec pri finančnem najemu (lizing) na tej nepremičnini vpisati pravico prepovedi obremenitve ali odtujitve nepremičnine v korist kupca oziroma najemojemalca po pogodbi o finančnem najemu (lizing).

(1) Dovoljenje izda ali podaljša ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na zahtevo vlagatelja po pravilih splošnega upravnega postopka.
(2) Ministrstvo izda ali podaljša dovoljenje, če vlagatelj zahteve za pridobitev dovoljenja izpolnjuje kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
(3) Ministrstvo zavrne vlogo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja, če:
1. vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja;
2. je vlagatelj oseba, ki ji je bilo dovoljenje odvzeto;
3. je vlagatelj oseba, katere odgovorna oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje goljufije oziroma oderuštva;
4. je bil vlagatelj ali je bila njegova odgovorna oseba kaznovana v skladu z 2., 4., 6., 7., 8., 10., 13., 14., 15., 18., 19. in 20. točko prvega odstavka 39. člena tega zakona.
4. je bil vlagatelj ali je bila njegova odgovorna oseba kaznovana v skladu z 2., 4., 6., 7., 9., 11., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 22., 23. in 24. točko prvega odstavka 39. člena tega zakona.
(4)  Ministrstvo izda dovoljenje za tri leta z možnostjo podaljšanja. Dovoljenje se podaljša za nadaljnja tri leta, če dajalec kredita izpolnjuje kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske in tehnične pogoje ter pred potekom treh let od pridobitve oziroma od zadnjega podaljšanja dovoljenja  ministrstvu ponovno predloži vsa dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, sicer mu dovoljenje preneha veljati.
(5) Kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, podrobneje predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.

(1) Ministrstvo odvzame dovoljenje na predlog Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tržni inšpektorat), če:
1. je dajalcu kreditov izdana odločba na podlagi šestega in sedmega odstavka 34. člena tega zakona;
2. dajalec kredita stori prekršek iz 20. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona.
1. je dajalcu kreditov izdana odločba na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena tega zakona;
2. dajalec kredita stori prekršek iz 24. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona.
(2)  Ministrstvo odvzame dovoljenje, če dajalec kredita tudi po prejetem pozivu k izpolnitvi obveznosti poročanja te obveznosti ne izpolni (drugi odstavek 37. člena tega zakona).
(3) Postopek odvzema dovoljenja se izvede po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Ko je odločba o odvzemu dovoljenja dokončna, mora dajalec kredita, ki mu je bilo odvzeto dovoljenje, takoj odstraniti nalepko. Če je ne odstrani, jo na stroške dajalca kredita odstrani tržni inšpektorat.

(1) Nadzor nad dajalci kreditov, ki poslujejo na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, in nad njihovimi kreditnimi posredniki opravlja tržni inšpektorat, ki mora o ugotovljenih kršitvah obvestiti urad.
(2) Tržni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) lahko pri opravljanju nadzora od dajalca kredita ali kreditnega posrednika zahteva vpogled v sklenjene pogodbe in njihove kopije. Če sklenjenih kreditnih pogodb ni v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo, jih mora dajalec kredita inšpektorju predložiti najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(3) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb mora dajalec kredita tržnemu inšpektorju na zahtevo predložiti kopije sklenjenih kreditnih pogodb, katerih terjatve so bile odstopljene prevzemniku.
(4) Dajalec kredita mora tržnemu inšpektorju na zahtevo predložiti dokaze, da je ocenil kreditno sposobnost potrošnika. Šteje se, da je ni ocenil, če inšpektorju ne predloži dokazov najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(5) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu, če ugotovi, da dajalec kredita v nasprotju s tem zakonom odobrava kredite brez dovoljenja (29. člen).
 (6) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi, da:
1. dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 6. členom tega zakona;
2. je dajalec kredita ocenil kreditno sposobnost potrošnika na podlagi osebnih podatkov, ki jih je pridobil drugače, kot določa ta zakon (8. in 9. člen);
3. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov (10. člen);
4. potrošniška hipotekarna kreditna pogodba ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (10. člen);
5. kreditna pogodba ne vsebuje predpisanih informacij iz tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona;
6. dajalec kredita potrošnika ni obvestil o spremembi kreditne obrestne mere v skladu z 11. členom tega zakona;
7. dajalec kredita pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ni zagotovil predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
8. dajalec kredita ob razdoru kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
9. dajalec kredita ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
10. dajalec kredita ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 19. členom tega zakona.
(7) Tržni inšpektor dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvo da predlog za odvzem dovoljenja, če ugotovi, da:
1. dajalec kredita ni ocenil potrošnikove kreditne sposobnosti (8. člen);
2. dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke (21. člen);
3. dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z 22. in 23. členom tega zakona;
4. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kot to določa 24. člen tega zakona;
5. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (27. člen);
6. se dajalec kredita poskuša izogibati določbam zakona, kot je to opredeljeno v 28. členu tega zakona;
7. dajalec kredita inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(8) Če tržni inšpektor več kot enkrat med veljavnostjo dovoljenja pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz šestega odstavka tega člena, dajalcu kreditov z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvou da predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja.
(9) Tržni inšpektor kreditnemu posredniku z odločbo prepove posredovanje potrošniških kreditov do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi, da kreditni posrednik ne izpolnjuje pogojev za kreditno posredovanje iz 26. člena tega zakona.
(1) Nadzor nad dajalci kreditov, ki poslujejo na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, in nad njihovimi kreditnimi posredniki opravlja tržni inšpektorat, ki mora o ugotovljenih kršitvah obvestiti ministrstvo.
(2) Tržni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) lahko pri opravljanju nadzora od dajalca kredita ali kreditnega posrednika zahteva vpogled v sklenjene pogodbe in njihove kopije. Če sklenjenih kreditnih pogodb ni v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo, jih mora dajalec kredita inšpektorju predložiti najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(3) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb mora dajalec kredita tržnemu inšpektorju na zahtevo predložiti kopije sklenjenih kreditnih pogodb, katerih terjatve so bile odstopljene prevzemniku.
(4) Dajalec kredita mora tržnemu inšpektorju na zahtevo predložiti dokaze, da je ocenil kreditno sposobnost potrošnika. Šteje se, da je ni ocenil, če inšpektorju ne predloži dokazov najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(5) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu, če ugotovi, da dajalec kredita v nasprotju s tem zakonom odobrava kredite brez dovoljenja (29. člen).
(6) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi, da:
1. dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 6. členom tega zakona;
2. je dajalec kredita ocenil kreditno sposobnost potrošnika na podlagi osebnih podatkov, ki jih je pridobil drugače, kakor določa ta zakon (8. in 9. člen);
3. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov (10. člen);
4. potrošniška hipotekarna kreditna pogodba ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (10. člen);
5. kreditna pogodba ne vsebuje predpisanih informacij iz tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona;
6. dajalec kredita potrošnika ni obvestil o spremembi kreditne obrestne mere v skladu z 11. členom tega zakona;
7. dajalec kredita pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ni zagotovil predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
8. dajalec kredita ob razdoru kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
9. dajalec kredita ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
10. dajalec kredita ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 19. členom tega zakona.
(7) Tržni inšpektor dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja, če ugotovi, da:
1. dajalec kredita ni ocenil potrošnikove kreditne sposobnosti (8. člen);
2. dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianco menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta s podobnimi učinki (21. člen);
3. dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z 22. in 23. členom tega zakona;
4. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa
24. člentega zakona;
5. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (27. člen);
6. se dajalec kredita poskuša izogibati določbam zakona, kakor je to opredeljeno v 28. členu tega zakona;
7. dajalec kredita inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(8) Če tržni inšpektor več kakor enkrat med veljavnostjo dovoljenja pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz šestega odstavka tega člena, dajalcu kreditov z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja.
(9) Tržni inšpektor kreditnemu posredniku z odločbo prepove posredovanje potrošniških kreditov do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi:
1. da kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 6. členom tega zakona;
2. da ne izpolnjuje pogojev za kreditno posredovanje iz 26. člena tega zakona.«.

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje dajalec kreditov ali kreditni posrednik, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 evrov se za prekrške kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. pri oglaševanju v zvezi s kreditnimi pogodbami, ki vsebuje obrestno mero ali druge podatke v zvezi s stroški kredita, ne navede vseh informacij iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali navedene informacije niso prikazane s pomočjo reprezentativnega primera v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega zakona;
2. pri pisnem oglaševanju informacije, povezane z efektivno obrestno mero ali skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik, niso podane v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona;
3. potrošniku predhodnih informacij ne zagotovi ali jih ne zagotovi v skladu s 6. in 7. členom tega zakona;
4. ne oceni kreditne sposobnosti potrošnika (prvi odstavek 8. člena);
5. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov (prvi odstavek 10. člena);
6. kreditne pogodbe ves čas trajanja pogodbe ne hrani v poslovnih prostorih, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe (drugi odstavek 10. člena);
7. potrošniška hipotekarna pogodba ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (šesti odstavek 10. člena);
8. kreditna pogodba, v kateri potrošnik ustanovi zemljiški dolg ali hipoteko na svoji nepremičnini, ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (sedmi odstavek 10. člena);
 9. kreditna pogodba ne vsebuje vseh predpisanih sestavin iz tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona;
10. pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ne zagotovi predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
11. ob razdoru kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
12. ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
13. ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 19. členom tega zakona;
14. dajalec kreditov odstopi terjatev tretji osebi prevzemniku, ki ni dajalec kreditov in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu (tretji odstavek 20. člena);
15. dajalec kreditov o odstopu terjatve potrošnika ne obvesti v skladu s petim odstavkom 20. člena tega zakona;
16. dajalec kredita pri odstopu terjatve ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe (šesti odstavek 20. člena);
17. ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke (21. člen);
18. izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z 22. in 23. členom tega zakona;
19. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero (24. člen);
20. kreditni posrednik pri oglaševanju in v dokumentaciji, namenjeni potrošniku, ne navede obsega svojih pooblastil ali z dajalcem kredita nima sklenjene pogodbe ali potrošniku zaračuna plačilo storitev ali nadomestilo stroškov posredovanja (25. člen);
21. pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev za kreditne posrednike (26. člen);
22. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (27. člen);
23. se izogiba določbam tega zakona z načinom oblikovanja pogodb ali sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 28. člena);
24. odobrava kredite brez dovoljenja v nasprotju z 29. členom tega zakona;
25. pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za dajanje kreditov (30. člen);
26. tržnemu inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona.
(2) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek iz 1. do 19. točke prejšnjega odstavka kaznuje dajalec kreditov, ki posluje na podlagi dovoljenja po zakonu, ki ureja bančništvo.
(3) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki posluje na podlagi dovoljenja po zakonu, ki ureja bančništvo, če stori prekršek iz 1. do 19. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Če je narava storjenega prekrška iz prvega in drugega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 37.500 do 150.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz tretjega in četrtega odstavka tega člena pa z globo od 3.750 do 10.000 eurov.