Ta zakon določa upravičence, vrste in namen kreditov, pooblaščene institucije in postopke izdajanja poroštev Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz naslova kreditov pri prvovrstnih komercialnih bankah in hranilnicah, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, namenjenih za financiranje investicij, opredeljenih v tem zakonu.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Projekt je zaokrožen, časovno omejen skupek aktivnosti, ki privedejo do vnaprej zastavljenega cilja. Projekt je enkratni poslovni proces, ki ima začetek in zaključek, opredeljeno organizacijo, vire, stroške in roke za izvedbo posamezne aktivnosti. V okviru posameznega projekta se lahko izvede več investicij.
2. Investicija je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne naprave, stroja, druge naprave in opreme ter ostalih opredmetenih osnovnih sredstev.
3. Obratna sredstva so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga.«.

(1) Poroštva Republike Slovenije za obveznost gospodarskih družb (v nadaljnjem besedilu: poroštva) se izdajajo za kredite, ki jih upravičenci namenijo za financiranje investicij v razvojne projekte, ki imajo za posledico rast dodane vrednosti na zaposlenega in omogočajo večjo zaposlenost, kar mora biti razvidno iz investicijskega programa, ki ga predhodno potrdi komercialna banka ali hranilnica, ki je dajalka kredita (v nadaljnjem besedilu: kreditodajalka).
(1) Skupni znesek vseh poroštev Republike Slovenije, ki se po tem zakonu izdajo za obveznosti gospodarskih družb za kredite, ki jih upravičenci namenijo za financiranje investicij v okviru razvojnih projektov, ne presega 750.000.000 eurov.
(2) Skupni znesek vseh poroštev Republike Slovenije, ki se po tem zakonu izdajo za obveznosti gospodarskih družb za kredite za financiranje obratnih sredstev, ne presega 250.000.000 eurov.
(2) (3) Poroštev se ne sme izdajati za kredite, ki so namenjeni za:
– poplačilo obstoječih obveznosti upravičencev do dobaviteljev, bank ali drugih upnikov;
– za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov organov vodenja in nadzora teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb;
– financiranje študij ali svetovalnih pogodb;
– investicije v nakup ali izgradnjo nepremičnin, namenjenih za nadaljnjo prodajo ali oddajo;
– investicije v prometno infrastrukturo;
– nakup cestno prometnih sredstev;
– poplačilo obveznosti med povezanimi osebami po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) (4) Namen kreditov po tem členu ugotavlja SID – Slovenska izvozna in razvojna banka d.d. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka) v skladu s pooblastili iz 11. člena tega zakona.

(1) Poroštva se lahko izdajajo za kredite z naslednjimi osnovnimi značilnostmi:
– ročnost posameznega kredita ne sme biti krajša od enega leta in daljša od desetih let;
– obrestna mera kreditov je obrestna mera za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke;
– vsi stroški posameznega kredita morajo biti primerljivi stroškom kreditov za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke;
– višina posameznega kredita je lahko najmanj 500.000 eurov in največ 20.000.000 eurov, pri čemer kredit ne sme presegati dveh tretjin stroškov celotne investicije;
– valuta kredita je euro;
– kredit je lahko zavarovan z opredmetenimi sredstvi investicije iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, pri čemer mora biti vrednost zavarovanja kredita enaka višini glavnice kredita. Če opredmetena sredstva investicije, namenjena za zavarovanje kredita, ne dosegajo višine glavnice kredita, mora banka od upravičenca – kreditojemalca zahtevati dodatno zavarovanje v vrednosti do višine glavnice odobrenega kredita.
(2) Upravičenec lahko za pridobitev poroštva za financiranje iste investicije najame kredit le pri eni banki ali hranilnici.
(1) Poroštva po tem zakonu se lahko izdajajo za kredite z naslednjimi osnovnimi značilnostmi:
– obrestna mera kreditov je obrestna mera za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke;
– vsi stroški posameznega kredita morajo biti primerljivi stroškom kreditov za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke;
– valuta kredita je euro;
– ročnost posameznega kredita ne sme biti krajša od enega leta in daljša od desetih let od datuma podpisa kreditne pogodbe pri poroštvih po prvem odstavku 2. člena tega zakona oziroma ne sme biti daljša od 3 let pri poroštvih po drugem odstavku 2. člena tega zakona;
– pri posamezni gospodarski družbi stanje vseh kreditov, zavarovanih s poroštvi po tem zakonu, skupaj ne presega 20.000.000 eurov;
– kredit je v celotnem znesku zavarovan s kvalitetnim zavarovanjem skladno z običajno bančno prakso. V primeru zavarovanja z odstopom terjatev mora imeti dolžnik upravičenca bonitetni razred v zgornji polovici bonitetne lestvice po metodologiji AJPES ali odobren kreditni limit zavarovatelja, pri katerem ima upravičenec to terjatev zavarovano s kreditnim zavarovanjem.
(2) Poroštva za kredite iz prvega odstavka 2. člena tega zakona se izdajajo pod naslednjimi pogoji:
– krediti se namenijo za financiranje na novo začetih investicij v projekte, ki imajo za posledico rast dodane vrednosti na zaposlenega ali ki omogočajo rast zaposlenosti, kar mora biti razvidno iz investicijskega programa, ki ga predhodno potrdi komercialna banka ali hranilnica, ki je dajalka kredita (v nadaljnjem besedilu: kreditodajalka);
– višina kredita ne sme presegati 70 % stroškov celotne investicije.
(3) Poroštva za kredite iz drugega odstavka 2. člena tega zakona se izdajajo pod naslednjimi pogoji:
– krediti, zavarovani s poroštvi po tem zakonu, se ne namenijo za refinanciranje že obstoječih kreditov;
– višina posameznega kredita je lahko največ 5 % prihodkov gospodarske družbe, ustvarjenih iz poslovanja v preteklem poslovnem letu, oziroma največ 750.000 eurov;
– za nadzor nad izvedbo projekta minister, pristojen za finance, imenuje pooblaščenca;
– predsednik uprave, člani uprave oziroma upravnega odbora, poslovodje, izvršni direktorji, prokuristi, družbeniki oziroma delničarji upravičenca za zavarovanje poroštva Republike Slovenije sklenejo poroštveno pogodbo, s katero je zavarovano najmanj 50 % vrednosti poroštva Republike Slovenije. S pogodbo o poroštvu se določijo poroki in njihova odgovornost. Poroštvo je subsidiarno in nepreklicno;
– gospodarske družbe, v katerih je delež kapitala med obveznostmi do virov sredstev v bilanci stanja na dan vložitve vloge po tem zakonu manjši od 35 %, morajo vlogi za pridobitev poroštva predložiti tudi načrt povečanja deleža kapitala v bilanci stanja. Če gospodarska družba po pridobitvi prvega poroštva po tem zakonu načrta ne izvede, nima več pravice do pridobitve poroštva po tem zakonu.
(4) Pooblaščenec iz tretje alineje prejšnjega odstavka je po tem zakonu pooblaščen za potrjevanje vseh finančnih transakcij in ima pravico dostopa do vseh potrebnih dokumentov, podatkov in informacij o upravljanju finančnih sredstev upravičenca. Pooblaščenec je odgovoren za spremljanje izvajanja projekta in namensko porabo finančnih sredstev, za predhodno odobritev vsake finančne transakcije v času izvajanja projekta in druge naloge, ki se podrobneje uredijo s pogodbo med upravičencem, ministrstvom, pristojnim za finance, in pooblaščencem. O svojih ugotovitvah pooblaščenec enkrat mesečno pisno poroča SID banki in ministrstvu, pristojnemu za finance. Za pooblaščenca je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. in 7. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka 108. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11). Pooblaščenca na podlagi javnega razpisa imenuje minister, pristojen za finance. Pooblaščencu pripada nagrada, ki pokriva stroške, nastale pri opravljanju njegovih nalog, in mesečno nadomestilo v višini sorazmernega dela povprečne plače članov poslovodstva glede na opravljene naloge. Nagrado plačuje upravičenec. Pravila za odmero mesečnega nadomestila glede na opravljena dejanja, podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen pooblaščenec, ter podrobnejša pravila o vsebini in načinu poročanja določi vlada z uredbo.

Republika Slovenija daje poroštvo do 75% glavnice posameznega kredita, preostali del glavnice kredita, vse obresti kredita in vse stroške kredita banka zavaruje v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 4. člena tega zakona. Obresti in stroškov kredita banka ne sme pripisovati h glavnici kredita.
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za kredite iz prvega odstavka 2. člena tega zakona v višini 75 % glavnice posameznega kredita.
(2) Republika Slovenija daje poroštvo za kredite iz drugega odstavka 2. člena tega zakona v višini 60 % glavnice posameznega kredita.
(3) Obresti in stroškov kredita banka ne sme pripisovati h glavnici kredita. Poroštvo Republike Slovenije, dano po tem zakonu, ne pokriva nobenih drugih obveznosti dolžnika razen dela glavnice v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Del glavnice kredita, ki ni zavarovan s poroštvom po tem zakonu, vse obresti kredita in vse stroške kredita banka zavaruje v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 4. člena tega zakona.