Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Projekt je zaokrožen, časovno omejen skupek aktivnosti, ki privedejo do vnaprej zastavljenega cilja. Projekt je enkratni poslovni proces, ki ima začetek in zaključek, opredeljeno organizacijo, vire, stroške in roke za izvedbo posamezne aktivnosti. V okviru posameznega projekta se lahko izvede več investicij.
2. Investicija je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne naprave, stroja, druge naprave in opreme ter ostalih opredmetenih osnovnih sredstev.
3. Obratna sredstva so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga ter stroški storitev, razen stroškov plač in reprezentance.

(1) Do pridobitve poroštva so upravičene gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji.
(2) Za gospodarske družbe po tem zakonu se štejejo osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in po zakonu, ki ureja zadruge.
(3) Do poroštva ni upravičena gospodarska družba, če:
– je družba v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo in 31/07);
– je zoper njo uveden postopek stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije ali izvršilni postopek, ki bi lahko po mnenju kreditodajalke bistveno ogrozil njeno poslovanje;
– ima po podatkih Davčne uprave Republike Slovenije na dan oddaje vloge za prijavo na razpis neporavnane obveznosti iz naslova obveznih dajatev;
– ima po podatkih Davčne uprave Republike Slovenije neporavnane obveznosti iz obveznih dajatev, o čemer predloži potrdilo Davčne uprave Republike Slovenije, ki ne sme biti starejše od 30 dni;
– ima Republika Slovenija v njej neposredno ali posredno več kot 50 odstotkov delnic ali več kot 50 odstotni delež;
– v pretežnem delu opravlja finančno ali posredniško dejavnost po Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev.

(1) Poroštva po tem zakonu se lahko izdajajo za kredite z naslednjimi osnovnimi značilnostmi:
– obrestna mera kreditov je obrestna mera za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke;
– vsi stroški posameznega kredita morajo biti primerljivi stroškom kreditov za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke;
– valuta kredita je euro;
– ročnost posameznega kredita ne sme biti krajša od enega leta in daljša od desetih let od datuma podpisa kreditne pogodbe pri poroštvih po prvem odstavku 2. člena tega zakona oziroma ne sme biti daljša od 3 let 12 mesecev pri poroštvih po drugem odstavku 2. člena tega zakona;
– pri posamezni gospodarski družbi stanje vseh kreditov, zavarovanih s poroštvi po tem zakonu, skupaj ne presega 20.000.000 eurov;
– kredit je v celotnem znesku zavarovan s kvalitetnim zavarovanjem skladno z običajno bančno prakso. V primeru zavarovanja z odstopom terjatev mora imeti dolžnik upravičenca bonitetni razred v zgornji polovici bonitetne lestvice po metodologiji AJPES ali odobren kreditni limit zavarovatelja, pri katerem ima upravičenec to terjatev zavarovano s kreditnim zavarovanjem.
(2) Poroštva za kredite iz prvega odstavka 2. člena tega zakona se izdajajo pod naslednjimi pogoji:
– krediti se namenijo za financiranje dokončanja začetih in na novo začetih investicij v projekte, ki imajo za posledico rast dodane vrednosti na zaposlenega ali ki omogočajo rast zaposlenosti, kar mora biti razvidno iz investicijskega programa, ki ga predhodno potrdi komercialna banka ali hranilnica, ki je dajalka kredita (v nadaljnjem besedilu: kreditodajalka);
– višina kredita ne sme presegati 70 % stroškov celotne investicije;
– kredit je lahko zavarovan z opredmetenimi sredstvi investicije, pri čemer mora biti vrednost zavarovanja najmanj enaka višini glavnice kredita. Če opredmetena sredstva investicije za zavarovanje kredita ne dosegajo višine te glavnice, mora banka od upravičenca zahtevati dodatno zavarovanje v vrednosti najmanj do višine glavnice odobrenega kredita.
(3) Poroštva za kredite iz drugega odstavka 2. člena tega zakona se izdajajo pod naslednjimi pogoji:
– krediti, zavarovani s poroštvi po tem zakonu, se ne namenijo za refinanciranje že obstoječih kreditov;
– višina posameznega kredita je lahko največ 5 % prihodkov gospodarske družbe, ustvarjenih iz poslovanja v preteklem poslovnem letu, oziroma največ 750.000 eurov;
– za nadzor nad izvedbo projekta minister, pristojen za finance, imenuje pooblaščenca;
– predsednik uprave, člani uprave oziroma upravnega odbora, poslovodje, izvršni direktorji, prokuristi, družbeniki oziroma delničarji upravičenca za zavarovanje poroštva Republike Slovenije sklenejo poroštveno pogodbo, s katero je zavarovano najmanj 50 % vrednosti poroštva Republike Slovenije. S pogodbo o poroštvu se določijo poroki in njihova odgovornost. Poroštvo je subsidiarno in nepreklicno;
– gospodarske družbe, v katerih je delež kapitala med obveznostmi do virov sredstev v bilanci stanja na dan vložitve vloge po tem zakonu manjši od 35 %, morajo vlogi za pridobitev poroštva predložiti tudi načrt povečanja deleža kapitala v bilanci stanja. Če gospodarska družba po pridobitvi prvega poroštva po tem zakonu načrta ne izvede, nima več pravice do pridobitve poroštva po tem zakonu.
(3) Poroštva za kredite iz drugega odstavka 2. člena tega zakona se izdajajo pod naslednjimi pogoji:
– krediti, zavarovani s poroštvi po tem zakonu, se ne namenijo za refinanciranje že obstoječih kreditov;
– skupna višina vseh kreditov za obratna sredstva, zavarovanih s poroštvi po tem zakonu, je lahko največ 20 % prihodkov gospodarske družbe, ustvarjenih iz poslovanja v zadnjem poslovnem letu. Če upravičenec dobi poroštva po tem zakonu za kredite v skupni višini iz prejšnjega stavka te alineje, ne more ponovno pridobiti poroštva po tem zakonu, dokler v celoti ne vrne kredita za obratna sredstva, zavarovanega s poroštvom po tem zakonu;
– predsednik uprave, člani uprave oziroma upravnega odbora, poslovodje, izvršni direktorji, prokuristi, družbeniki oziroma delničarji upravičenca za zavarovanje poroštva Republike Slovenije zagotovijo osebno ali stvarno zavarovanje, s katerim je zavarovano najmanj 70 % vrednosti poroštva Republike Slovenije;
– gospodarske družbe, v katerih je delež kapitala med obveznostmi do virov sredstev v bilanci stanja na zadnji dan četrtletja pred vložitvijo vloge po tem zakonu manjši od 35 %, morajo vlogi za pridobitev poroštva predložiti tudi načrt povečanja deleža kapitala v bilanci stanja. Če gospodarska družba po pridobitvi prvega poroštva po tem zakonu načrta ne izvede, nima več pravice do pridobitve poroštva po tem zakonu.
(4) Pooblaščenec iz tretje alineje prejšnjega odstavka je po tem zakonu pooblaščen za potrjevanje vseh finančnih transakcij in ima pravico dostopa do vseh potrebnih dokumentov, podatkov in informacij o upravljanju finančnih sredstev upravičenca. Pooblaščenec je odgovoren za spremljanje izvajanja projekta in namensko porabo finančnih sredstev, za predhodno odobritev vsake finančne transakcije v času izvajanja projekta in druge naloge, ki se podrobneje uredijo s pogodbo med upravičencem, ministrstvom, pristojnim za finance, in pooblaščencem. O svojih ugotovitvah pooblaščenec enkrat mesečno pisno poroča SID banki in ministrstvu, pristojnemu za finance. Za pooblaščenca je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. in 7. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka 108. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11). Pooblaščenca na podlagi javnega razpisa imenuje minister, pristojen za finance. Pooblaščencu pripada nagrada, ki pokriva stroške, nastale pri opravljanju njegovih nalog, in mesečno nadomestilo v višini sorazmernega dela povprečne plače članov poslovodstva glede na opravljene naloge. Nagrado plačuje upravičenec. Pravila za odmero mesečnega nadomestila glede na opravljena dejanja, podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen pooblaščenec, ter podrobnejša pravila o vsebini in načinu poročanja določi vlada z uredbo.

(1) Republika Slovenija daje poroštvo za kredite iz prvega odstavka 2. člena tega zakona v višini 75 80 % glavnice posameznega kredita.
(2) Republika Slovenija daje poroštvo za kredite iz drugega odstavka 2. člena tega zakona v višini 60 % glavnice posameznega kredita.
(3) Obresti in stroškov kredita banka ne sme pripisovati h glavnici kredita. Poroštvo Republike Slovenije, dano po tem zakonu, ne pokriva nobenih drugih obveznosti dolžnika razen dela glavnice v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Del glavnice kredita, ki ni zavarovan s poroštvom po tem zakonu, vse obresti kredita in vse stroške kredita banka zavaruje v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 4. člena tega zakona.

(1) Za izdano poroštvo se plača premija, ki vsebuje vse stroške poroštva in za izračunavanje katere se uporabi tržno oblikovana cena. Višina premije je različna glede na bonitetni razred, v katerega gospodarsko družbo uvrsti kreditodajalka ob odobritvi kredita.
(2) Tržna cena se določi na podlagi povprečja premij za izdane garancije najmanj petih poslovnih bank v Republiki Sloveniji za posamezni bonitetni razred kreditojemalcev.
(3) Premija iz prvega odstavka tega člena je prihodek proračuna Republike Slovenije.
(4) Gospodarske družbe, ki zaprosijo za poroštvo za kredite in imajo delež kapitala med obveznostmi do virov sredstev v bilanci stanja na zadnji dan četrtletja pred vložitvijo vloge enak ali višji od 35 %, plačajo premijo v višini tržne cene, podjetja, ki imajo delež kapitala med obveznostmi do virov sredstev v bilanci stanja na zadnji dan četrtletja pred vložitvijo vloge nižji od 35 %, pa plačajo premijo v višini tržne cene, povečane za 10 %. Gospodarska družba, ki izvede načrt povečanja deleža kapitala iz četrte alineje tretjega odstavka 4. člena tega zakona, je upravičena do plačila premije v višini tržne premije v prvem obračunskem obdobju po izvedenem programu povečanja kapitala v bilanci stanja.
(5) Banka na poziv SID banke sporoči podatke, potrebne za določitev tržne cene. Če banka v enem mesecu po vročitvi poziva SID banke ne sporoči zahtevanih podatkov, gospodarska družba ne more pri tej banki pridobiti poroštva po tem zakonu.