B1

Ti napotki za uporabo so urejeni glede na naslednje kategorije:

B2

V skladu s 35. členom se izvršitvena obveza izpolni postopoma, če je izpolnjeno eno od naslednjih meril:

B3

Za nekatere vrste izvršitvenih obvez bo ocena, ali kupec prejme koristi izvajanja obvez podjetja, medtem ko poteka izvajanje obvez s strani podjetja, in istočasno porabi te koristi, ko jih prejme, enostavna. Primeri vključujejo običajne ali ponavljajoče se storitve (kot so storitve čiščenja), pri katerih je mogoče prejem in istočasno porabo koristi izvajanja obvez podjetja enostavno ugotoviti.

B4

Za druge vrste izvršitvenih obvez podjetje morda ne bo moglo enostavno ugotoviti, ali kupec istočasno prejme in porabi koristi izvajanja podjetja med izvajanjem podjetja. V teh okoliščinah se izvršitvena obveza izpolni postopoma, če podjetje ugotovi, da drugemu podjetju ne bi bilo treba dejansko ponovno opraviti dela, ki ga je podjetje opravilo do tistega trenutka, če bi to drugo podjetje izpolnilo preostanek izvršitvene obveze do kupca. Pri ugotavljanju, ali drugemu podjetju ne bi bilo treba dejansko ponovno opraviti dela, ki ga je podjetje opravilo do tistega trenutka, podjetje ravna v skladu z obema naslednjima predpostavkama:

B5

Pri določanju, ali kupec obvladuje sredstvo med njegovim ustvarjanjem ali povečevanjem v skladu s 35.(b) členom, podjetje uporabi zahteve za obvladovanje v 31.–34. in 38. členu. Sredstvo, ki se ustvarja ali povečuje (na primer nedokončano sredstvo), je lahko opredmeteno ali neopredmeteno.

B6

Pri ocenjevanju, ali lahko podjetje sredstvo uporabi na drug način v skladu s 36. členom, podjetje upošteva učinke pogodbenih omejitev ali praktičnih omejitev zmožnosti podjetja, da to sredstvo enostavno usmeri v drugo uporabo, na primer ga proda drugemu kupcu. Možnost odpovedi pogodbe s kupcem se ne upošteva pri ocenjevanju, ali bi podjetje lahko enostavno usmerilo sredstvo v drugo uporabo.

B7

Pogodbena omejitev zmožnosti podjetja, da sredstvo usmeri v drugo uporabo, mora biti znatna, da podjetje sredstva ne bi moglo uporabiti na drug način. Pogodbena omejitev je znatna, če bi kupec lahko uveljavljal svoje pravice do obljubljenega sredstva v primeru, da bi podjetje poskušalo usmeriti sredstvo v drugo uporabo. V nasprotju s tem pogodbena omejitev ni znatna, če je na primer posamezno sredstvo v veliki meri zamenljivo z drugimi sredstvi, ki bi jih podjetje lahko preneslo drugemu kupcu brez kršitve pogodbe in brez nastanka znatnih stroškov, ki sicer ne bi nastali v zvezi s pogodbo.

B8

Praktična omejitev zmožnosti podjetja, da usmeri sredstvo v drugo uporabo, obstaja, če bi podjetje utrpelo znatne gospodarske izgube zaradi usmeritve sredstva v drugo uporabo. Znatna gospodarska izguba bi lahko nastala zato, ker bi podjetje utrpelo znatne stroške za preoblikovanje sredstva ali bi lahko sredstvo prodalo samo z znatno izgubo. Podjetje je na primer lahko v praksi omejeno pri preusmeritvi sredstev, ki so zasnovana na podlagi specifikacij, ki so edinstvene za stranko, ali se nahajajo na oddaljenih območjih.

B9

V skladu s 37. členom ima podjetje pravico do plačila za do tistega trenutka izpolnjeni del obveze, če bi imelo podjetje pravico do zneska, s katerim se podjetje vsaj poplača za njegov do tistega trenutka izpolnjeni del obveze, v primeru da kupec ali druga stranka odpove pogodbo iz drugih razlogov, kot je neizvršitev obljubljenega s strani podjetja. Znesek, s katerim bi se podjetje poplačalo za do tistega trenutka izpolnjeni del obveze, bi bil znesek, ki je približek prodajne cene do tistega trenutka prenesenega blaga ali storitev (na primer povrnitev stroškov, ki jih ima podjetje pri izpolnjevanju izvršitvene obveze, in razumna stopnja dobička), ne pa samo plačilo potencialne izgube dobička podjetja v primeru odpovedi pogodbe. Ni treba, da je plačilo razumne stopnje dobička enako pričakovani stopnji dobička v primeru izpolnitve pogodbe, kot je bilo obljubljeno, toda podjetje bi moralo imeti pravico do plačila enega od naslednjih zneskov:

B10

Pravica podjetja do plačila za do tistega trenutka izpolnjeni del obveze ni nujno sedanja brezpogojna pravica do plačila. V številnih primerih bo imelo podjetje brezpogojno pravico do plačila samo ob dogovorjenih mejnikih ali po popolni izpolnitvi izvršitvene obveze. Pri ocenjevanju, ali ima pravico do plačila za do tistega trenutka izvedeni del obveze, podjetje upošteva, ali bi imelo izvršljivo pravico zahtevati ali obdržati plačilo za do tistega trenutka izvedeni del obveze, če bi bila pogodba odpovedana pred zaključkom iz drugih razlogov, kot je neizvršitev obljubljenega s strani podjetja.

B11

V nekaterih pogodbah ima lahko kupec pravico, da odpove pogodbo samo v določenih trenutkih med trajanjem pogodbe ali pa kupec sploh nima pravice odpovedati pogodbe. Če kupec ukrepa, da bi odpovedal pogodbo, ne da bi imel v tistem trenutku pravico odpovedati pogodbo (vključno takrat, ko kupec ne izpolni svojih obvez, kot je bilo obljubljeno), lahko pogodba (ali drugi zakoni) podjetju dajejo pravico, da še naprej prenaša kupcu blago ali storitve, obljubljene v pogodbi, in od kupca zahteva nadomestilo, obljubljeno v zameno za to blago ali storitve. V teh okoliščinah ima podjetje pravico do plačila za do tistega trenutka izpolnjeni del obveze, ker ima pravico, da še naprej izvaja svoje obveze v skladu s pogodbo in zahteva, da kupec izpolni svoje obveze (ki vključujejo plačilo obljubljenega nadomestila).

B12

Pri ocenjevanju obstoja in izvršljivosti pravice do plačila za do tistega trenutka izpolnjeni del obveze podjetje upošteva pogodbene pogoje in kakršno koli zakonodajo ali pravni precedens, ki bi lahko dopolnili ali razveljavili te pogodbene pogoje. To bi vključevalo oceno, ali:

B13

Časovni razpored plačil, določen v pogodbi, ni nujno pokazatelj tega, ali ima podjetje izvršljivo pravico do plačila za do tistega trenutka izpolnjeni del obveze. Čeprav časovni razpored plačil v pogodbi določa čas in znesek nadomestila, ki ga plača kupec, časovni razpored plačil ni nujno dokaz o pravici podjetja do plačila za do tistega trenutka izpolnjeni del obveze. Razlog je, da bi lahko na primer pogodba določala, da je nadomestilo, prejeto od kupca, vračljivo iz drugih razlogov, kot je neizpolnjevanje obljubljenega v pogodbi s strani podjetja.

B14

Metode, ki se lahko uporabijo za merjenje postopnega napredka podjetja v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze v skladu s 35.–37. členom, vključujejo naslednje:

B15

Metode izložkov pripoznavajo prihodke na podlagi neposrednih meritev vrednosti za kupca, ki jo imajo blago ali storitve, prenesene do datuma meritve, glede na preostalo blago ali storitve, obljubljene v okviru pogodbe. Metode izložkov vključujejo metode, kot so raziskave izpolnjenosti obvez do določenega trenutka, ocene dobljenih rezultatov, doseženi mejniki, pretekel čas in proizvedene enote ali dostavljene enote oz. opravljene storitve. Ko podjetje ocenjuje, ali naj uporablja metodo izložkov za merjenje svojega napredka, upošteva, ali bi izbrani rezultati točno prikazali, kako podjetje izvaja izvršitveno obvezo v smeri popolne izpolnitve. Metoda izložkov ne bi zagotovila točnega prikaza izvajanja obvez podjetja, če proizvedeno blago oz. opravljene storitve, izbrane za meritve, ne bi zajemale blaga ali storitev, za katere je bilo obvladovanje preneseno na kupca. Na primer, metode izložkov, ki temeljijo na proizvedenih ali dostavljenih enotah ali opravljenih storitvah, ne bi točno prikazale, kako podjetje izpolnjuje izvršitveno obvezo, če podjetje ob koncu poročevalskega obdobja še ne bi dokončalo blaga ali je proizvedlo blago, ki ga obvladuje kupec ter ki ni vključeno v merjenje proizvedenega blaga oz. opravljenih storitev.

B16

Če je podjetje upravičeno do nadomestila kupca v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze podjetja (na primer, pogodba o opravljanju storitev, v skladu s katero podjetje zaračuna fiksni znesek za vsako uro opravljanja storitev), lahko podjetje pripozna prihodke v znesku, ki ga je upravičeno zaračunati.

B17

Slabosti metod izložkov so, da proizvedenega blaga ali opravljenih storitev, ki se uporabijo za merjenje napredka, morda ni mogoče opazovati neposredno, poleg tega informacije, ki so potrebne za uporabo teh metod morda niso na voljo podjetju brez nepotrebnih stroškov. Zato bo morda potrebna metoda vložkov.

B18

Metode vložkov pripoznajo prihodke na podlagi prizadevanj ali vložkov podjetja za izpolnitev izvršitvene obveze (na primer porabljena sredstva, število delovnih ur, nastali stroški, pretekel čas ali število delovnih ur stroja) glede na skupne pričakovane vložke za izpolnitev zadevne izvršitvene obveze. Če so prizadevanja ali vložki podjetja enakomerno razporejeni skozi obdobje izvajanja, je za podjetje morda primerno, da prihodke pripozna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

B19

Pomanjkljivost metode vložkov je, da morda ni neposredne povezave med vložki subjekta in prenosom obvladovanja blaga ali storitve na kupca. Zato mora subjekt iz metode vložkov izključiti učinke vsakega vložka, ki v skladu s ciljem merjenja napredka v 39. členu, ne prikazuje, kako podjetje izvaja prenos obvladovanja blaga ali storitve na kupca. Na primer, pri uporabi metode vložkov na podlagi stroškov je morda treba prilagoditi merjenje napredka v naslednjih okoliščinah:

B20

V nekaterih pogodbah podjetje prenese obvladovanje blaga na kupca in mu da pravico, da vrne proizvod iz različnih razlogov (kot je nezadovoljstvo s proizvodom) in prejme katero koli kombinacijo naslednjega:

B21

Pri obračunavanju prenosa proizvoda s pravico do vračila (in nekaterih storitev, ki se zagotavljajo z možnostjo vračila plačila) podjetje pripozna vse od naslednjega:

B22

Obljuba podjetja, da je pripravljeno sprejeti vrnjeni proizvod v obdobju, v katerem je možno vračilo, se ne obračuna posebej kot izvršitvena obveza poleg obveze za plačilo vračila.

B23

Podjetje uporablja zahteve iz 47.–72. člena (vključno z zahtevami glede omejevanja ocen variabilnih nadomestil iz 56.–58. člena) za določitev zneska nadomestila, za katerega pričakuje, da bo do njega upravičeno (tj. ne upošteva proizvodov, za katere se pričakuje, da bodo vrnjeni). Za vsak prejet znesek (ali terjatev), za katerega podjetje ne pričakuje, da bo do njega upravičeno, podjetje ne pripozna prihodkov, ko prenese proizvode na kupca, ampak prejete zneske (ali terjatve) pripozna kot obveznost povračila. Zato podjetje ob koncu vsakega poročevalskega obdobja dopolni svojo oceno zneskov, za katere pričakuje, da bo do njih upravičeno v zamenjavo za prenesene proizvode, ter ustrezno spremeni ceno posla in s tem znesek pripoznanih prihodkov.

B24

Podjetje dopolni merjenje obveznosti povračila ob koncu vsakega poročevalskega obdobja s spremembami pričakovanj glede zneska povračil. Podjetje pripozna ustrezne prilagoditve kot prihodke (ali znižanja prihodkov).

B25

Sredstvo, pripoznano v zvezi s pravico podjetja do prejema proizvodov nazaj od kupcev po poravnavi obveznosti povračila, se na začetku meri po prejšnji knjigovodski vrednosti proizvoda (na primer zalog), od katere se odštejejo vsi pričakovani stroški za vrnitev teh proizvodov (vključno z morebitnim zmanjšanjem vrednosti vrnjenih proizvodov za podjetje). Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja podjetje dopolni merjenje sredstva na podlagi sprememb pričakovanj glede tega, kateri proizvod bo vrnjen. Podjetje sredstvo predstavi ločeno od obveznosti povračila.

B26

Če kupec zamenja proizvod za drug proizvod iste vrste, kakovosti, cene in v enakem stanju (na primer proizvod določene barve ali velikosti za drugo barvo ali velikost), se to za namene uporabe tega standarda ne šteje kot vračilo.

B27

Pogodbe, pri katerih lahko kupec vrne okvarjen proizvod v zameno za delujoč proizvod, se ocenijo v skladu z napotki o jamstvih iz B28.– B33. člena.

B28

Podjetje navadno pri prodaji proizvoda (blaga ali storitve) zanj da jamstvo (v skladu s pogodbo, zakonom ali običajno poslovno prakso podjetja). Narava jamstva se lahko precej razlikuje glede na panogo in vrsto pogodbe. Nekatera jamstva kupcu jamčijo, da bo zadevni proizvod deloval, kot bi moral, ker izpolnjuje dogovorjene specifikacije. Druga jamstva kupcu poleg jamčenja, da proizvod izpolnjuje dogovorjene specifikacije, zagotavljajo tudi storitev.

B29

Če ima kupec možnost ločeno kupiti jamstvo (na primer, ker se cena ali pogoji jamstva določijo ločeno), je jamstvo ločena storitev, ker podjetje obljubi, da bo kupcu poleg proizvoda, ki se lahko uporablja, kot je opisano v pogodbi, zagotovilo storitev. V teh okoliščinah podjetje obračuna obljubljeno jamstvo kot izvršitveno obvezo v skladu z 22.–30. členom ter del transakcijske cene pripiše izvršitveni obvezi v skladu s 73.–86. členom.

B30

Če kupec nima možnosti za ločen nakup jamstva, jamstvo obračuna v skladu z MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva, razen če obljubljeno jamstvo ali del obljubljenega jamstva kupcu poleg jamčenja, da je proizvod v skladu z dogovorjenimi specifikacijami, zagotavlja storitev.

B31

Pri ocenjevanju, ali jamstvo naročniku poleg jamčenja, da proizvod izpolnjuje dogovorjene specifikacije, zagotavlja storitev, podjetje upošteva dejavnike, kot so:

B32

Če jamstvo ali del jamstva kupcu poleg jamčenja, da je proizvod v skladu z dogovorjenimi specifikacijami, zagotavlja storitev, je obljubljena storitev izvršitvena obveza. Zato podjetje razporedi transakcijsko ceno na proizvod in storitev. Če podjetje obljubi tako jamstvo glede proizvoda kot jamstvo glede storitve, vendar ju ne more obračunati ločeno, podjetje obe jamstvi obračuna skupaj kot eno izvršitveno obvezo.

B33

Zakon, ki zahteva da mora podjetje plačati odškodnino, če njegov proizvod povzroči škodo, ne povzroči izvršitvene obveze. Na primer, proizvajalec lahko prodaja proizvode v jurisdikciji, v kateri je po zakonu odgovoren za vsako škodo (na primer na osebnem premoženju), ki jo lahko povzroči kupec pri uporabi proizvoda za njegov predviden namen. Podobno, obljuba podjetja, da poplača kupcu obveznosti in odškodnine, ki izhajajo iz zahtevkov v zvezi s patentom, avtorskimi pravicami, blagovno znamko ali drugih kršitev, ki jih predstavlja proizvod podjetja, ne povzroči izvršitvene obveze. Podjetje takšno obveznost obračuna v skladu z MRS 37.

B34

Kadar pri zagotavljanju blaga ali storitev kupcu sodeluje druga stranka, podjetje določi, ali je narava njegove obljube izvršitvena obveza, da bo samo zagotovilo določeno blago ali storitev (tj. podjetje je principal), ali da bo uredilo vse potrebno, da druga stranka zagotovi to blago ali storitev (tj. podjetje je agent).

B35

Podjetje je principal, če obvladuje obljubljeno blago ali storitev, preden ga prenese na kupca. Vendar ni nujno, da podjetje deluje kot principal, če pridobi lastninsko pravico za proizvod za samo kratek čas, preden se lastninska pravica prenese na kupca. Podjetje, ki je principal v pogodbi, lahko samo izpolni izvršitveno obvezo ali najame drugo podjetje (na primer podizvajalca), da izpolni nekatere ali vse izvršitvene obveze v njegovem imenu. Kadar podjetje, ki je principal, izpolnjuje izvršitveno obvezo, pripozna prihodke v bruto znesku nadomestila, za katerega pričakuje, da bo do njega upravičeno v zameno za preneseno blago ali storitve.

B36

Podjetje je agent, če je njegova izvršitvena obveza urediti, da blago ali storitev zagotovi druga stranka. Kadar podjetje, ki je agent, izpolnjuje izvršitveno obvezo, pripozna prihodke v znesku opravnine, za katero pričakuje, da bo do nje upravičeno v zameno za to, da druga stranka zagotovi svoje blago ali storitve. Opravnina podjetja je lahko neto znesek nadomestila, ki ga podjetje zadrži, potem ko drugi stranki plača nadomestilo, prejeto za blago ali storitev, ki jo mora zagotoviti ta stranka.

B37

Kazalniki, da je podjetje agent (in torej ne obvladuje blaga ali storitev, preden se zagotovijo kupcu), so naslednji:

B38

Če izvršitvene obveze in pogodbene pravice podjetja iz pogodbe prevzame drugo podjetje, tako da podjetje ni več obvezano izpolnjevati izvršitvene obveze za prenos obljubljenega blaga ali storitev kupcu (tj. podjetje ne deluje več kot principal), podjetje ne pripozna prihodkov za to izvršitveno obvezo. Namesto tega podjetje oceni, ali naj pripozna prihodke za izpolnitev izvršitvene obveze za pridobitev pogodbe za drugo stranko (tj. ali podjetje deluje kot agent).

B39

Možnosti kupcev, da pridobijo dodatno blago ali storitve brezplačno ali s popustom, so različne in lahko vključujejo prodajne spodbude, dobropise (oz. točke) za zvestobo, možnosti za obnovitev pogodbe ali druge popuste pri prihodnjem blagu ali storitvah.

B40

Če podjetje da v pogodbi kupcu možnost pridobitve dodatnega blaga ali storitev, ta možnost pomeni pogodbeno izvršitveno obvezo samo, če možnost kupcu daje stvarno pravico, ki je ne bi prejel brez sklenitve te pogodbe (na primer, popust, ki se doda k običajnim popustom za zadevno blago ali storitev za isti razred kupcev v istem geografskem območju ali na istem trgu). Če možnost kupcu zagotavlja stvarno pravico, kupec podjetju dejansko plača vnaprej za prihodnje blago ali storitve, podjetje pa pripozna prihodke, ko se to blago ali storitve prenesejo ali ko možnost poteče.

B41

Če ima kupec možnost pridobiti dodatno blago ali storitev po ceni, ki bi odražala samostojno prodajno ceno za to blago ali storitev, ta možnost kupcu ne zagotavlja stvarne pravice, tudi če je to možnost mogoče uveljaviti samo s sklenitvijo predhodne pogodbe. V teh primerih je podjetje dalo tržno ponudbo, ki jo obračuna v skladu s tem standardom, šele ko kupec uveljavi možnost za nakup dodatnega blaga ali storitev.

B42

74. člen zahteva od podjetja, da razporedi transakcijsko ceno na izvršitvene obveze na osnovi razmeroma samostojne prodajne cene. Če samostojne prodajne cene za možnost kupca, da pridobi dodatno blago ali storitve, ni mogoče neposredno ugotoviti, jo podjetje oceni. V tej oceni se upošteva popust, ki bi ga kupec prejel, če bi uveljavil to možnost, in je prilagojena za oboje od naslednjega:

B43

Če ima kupec stvarno pravico do pridobitve prihodnjega blaga ali storitev ter so to blago ali storitve podobni prvotnemu blagu ali storitvam iz pogodbe ter se zagotavljajo v skladu s pogoji prvotne pogodbe, lahko podjetje kot praktično alternativo ocenjevanju samostojne prodajne cene opcije dodeli transakcijsko ceno blagu ali storitvam iz možnosti na podlagi blaga ali storitve, ki naj bi se zagotovile, in pričakovanega nadomestila. Običajno tovrstne možnosti veljajo za obnavljanje pogodbe.

B44

V skladu s 106. členom, podjetje po prejemu predplačila kupca pripozna pogodbeno obveznost v znesku predplačila za svojo izvršitveno obvezo za prenos ali pripravljenost za prenos blaga ali storitev v prihodnosti. Podjetje odpravi pripoznanje te pogodbene obveznosti (in pripozna prihodke), ko prenese to blago ali storitve in zato izpolni svojo izvršitveno obvezo.

B45

Nevračljivo predplačilo, ki ga kupec nakaže podjetje, daje kupcu pravico do prejema blaga ali storitev v prihodnosti (ter obvezuje podjetje, da je pripravljeno za prenos blaga ali storitve). Vendar kupci morda ne bodo uveljavili vseh svojih pogodbenih pravic. Te neuveljavljene pravice se pogosto imenujejo neizkoriščeni znesek.

B46

Če podjetje pričakuje, da bo v okviru pogodbene obveznosti upravičeno do neizkoriščenega zneska, podjetje pričakovani neizkoriščeni znesek pripozna kot prihodek v sorazmernem deležu glede na vzorec pravic, ki jih uveljavlja kupec. Če podjetje ne pričakuje, da bo upravičeno do neizkoriščenega zneska, podjetje pripozna pričakovani neizkoriščeni znesek kot prihodek, kadar postane verjetnost, da bo kupec uveljavil svoje preostale pravice, majhna. Da ugotovi, ali pričakuje, da bo upravičeno do neizkoriščenega zneska, podjetje upošteva zahteve iz 56.–58. člena o omejevanju ocen variabilnega nadomestila.

B47

Podjetje pripozna obveznost (in ne prihodkov) za vsako prejeto nadomestilo, ki ga je mogoče pripisati neuveljavljenim pravicam kupca, za katere se od podjetja zahteva, da jih pošlje drugi stranki, na primer javnemu organu, v skladu z veljavnimi zakoni v zvezi z lastnino, ki ni bila prevzeta.

B48

V nekaterih pogodbah podjetje zaračuna kupcu nevračljivo vnaprejšnjo provizijo ob ali blizu začetka pogodbe. Primeri so provizije ob vpisu pri pogodbah o članstvu v športnih klubih, provizije za aktiviranje pri telekomunikacijskih pogodbah, provizije za vzpostavitev v nekaterih pogodbah o izvajanju storitev in začetne provizije v nekaterih pogodbah o dobavi.

B49

Da določi izvršitvene obveze v takšnih pogodbah, podjetje oceni, ali se provizija nanaša na prenos obljubljenega blaga ali storitve. V številnih primerih, tudi če se nevračljiva vnaprejšnja provizija nanaša na dejavnost, ki jo mora podjetje izvesti ob ali blizu sklenitve pogodbe, da bi izpolnilo pogodbo, ta dejavnost ne pomeni prenosa obljubljenega blaga ali storitve na kupca (glej 25. člen). Namesto tega je vnaprejšnja provizija predplačilo za prihodnje blago ali storitve in zato bi se priznala kot prihodki, ko se to prihodnje blago ali storitve dostavijo oziroma opravijo. Obdobje za pripoznanje prihodkov bi se podaljšalo prek začetnega pogodbenega obdobja, če da podjetje kupcu možnost, da podaljša pogodbo in ta možnost kupcu zagotovi stvarno pravico, kot je opisana v B40. členu.

B50

Če se nevračljiva vnaprejšnja provizija nanaša na blago ali storitev, podjetje oceni, ali naj blago ali storitev obračuna kot ločeno izvršitveno obvezo v skladu z 22.–30. členom.

B51

Podjetje lahko zaračuna nevračljivo provizijo deloma kot plačilo za stroške, nastale pri pripravi pogodbe (ali pri drugih administrativnih nalogah, kot so opisane v 25. členu). Če te pripravljalne dejavnosti ne izpolnjujejo izvršitvene obveze, podjetje teh dejavnosti ne upošteva (niti z njimi povezanih stroškov) pri merjenju napredka v skladu z B19. členom. Razlog za to je, da stroški pripravljalnih dejavnosti ne prikazujejo prenosa storitev na kupca. Podjetje oceni, ali so stroški, nastali pri pripravi pogodbe, povzročili nastanek sredstva, ki se pripozna v skladu s 95. členom.

B52

Licenca določa pravice kupca do intelektualne lastnine podjetja. Licence za intelektualno lastnino lahko med drugim vključujejo karkoli od naslednjega:

B53

Poleg obljube o podelitvi licence kupcu lahko podjetje obljubi prenos drugega blaga ali storitev kupcu. Te obljube so lahko izrecno navedene v pogodbi ali jih je mogoče pričakovati glede na običajne poslovne prakse podjetja, njegove objavljene politike ali konkretne navedbe (glej 24. člen). Kadar pogodba s kupcem poleg drugega obljubljenega blaga ali storitev vključuje obljubo o podelitvi licence, podjetje za določanje posameznih izvršitvenih obvez v pogodbi uporablja 22.–30. člen, tako kot pri drugih vrstah pogodb.

B54

Če obljuba o podelitvi licence ni ločena od drugega blaga ali storitev, obljubljenega v pogodbi, v skladu s 26.–30. členom, podjetje obljubo o podelitvi licence in drugo obljubljeno blago ali storitve, obračuna skupaj kot eno izvršitveno obvezo. Primeri licenc, ki niso ločene od drugega blaga ali storitev, obljubljenih v pogodbi, vključujejo naslednje:

B55

Če licenca ni ločena, podjetje uporabi 31.–38. člen za določitev, ali je izvršitvena obveza (ki vključuje obljubljeno licenco) izvršitvena obveza, ki se izpolni postopno ali ki se izpolni v določenem trenutku.

B56

Če je obljuba o podelitvi licence ločena od drugega obljubljenega blaga ali storitev v pogodbi in je zato ločena izvršitvena obveza, mora podjetje ugotoviti, ali se licenca prenese na kupca v določenem trenutku ali postopno. Pri tem mora upoštevati, ali je narava obljube, ki jo da podjetje kupcu ob izdaji licence, kupcu zagotoviti:

B57

Pri določitvi, ali obljuba podjetja za podelitev licence kupcu zagotavlja pravico do dostopa do intelektualne lastnine podjetja ali pravico do uporabe intelektualne lastnine podjetja, podjetje preuči, ali lahko kupec usmerja uporabo licence in pridobi praktično vse preostale koristi, ki izhajajo iz licence, v trenutku, ko mu je licenca podeljena. Kupec ne more usmerjati uporabe licence in pridobiti vseh preostalih koristi, ki izhajajo iz licence, v trenutku, ko se licenca podeli, če se intelektualna lastnina, do katere je kupec upravičen, spreminja skozi obdobje veljavnosti licence. Intelektualna lastnina se bo spremenila (in tako vplivala na oceno podjetja, kdaj kupec razpolaga z licenco), če je podjetje še naprej vpleteno v svoje pravice intelektualne lastnine in izvaja dejavnosti, ki znatno vplivajo na pravice intelektualne lastnine, do katerih je kupec upravičen. V teh primerih daje licenca kupcu pravico do dostopa do intelektualne lastnine podjetja (glej B58. člen). Nasprotno lahko kupec usmerja uporabo licence in pridobi vse preostale koristi, ki izhajajo iz licence, v trenutku, ko se licenca podeli, če se intelektualna lastnina, do katere je kupec upravičen, ne bo spremenila (glej B61. člen). V teh primerih dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, zgolj spremenijo njegovo sredstvo (tj. zadevno intelektualno lastnino), kar lahko vpliva na sposobnost podjetja, da zagotovi prihodnje licence; vendar te dejavnosti ne bi vplivale na določitev, kaj licenca zagotavlja ali s čim kupec razpolaga.

B58

Narava obljube podjetja pri podelitvi licence je obljuba, da se bo zagotovila pravica dostopa do intelektualne lastnine podjetja, če so izpolnjeni vsi spodnji pogoji:

B59

Dejavniki, ki lahko nakazujejo, da bi lahko kupec razumno pričakoval, da bo podjetje izvedlo dejavnosti, ki znatno vplivajo na intelektualno lastnino, vključujejo običajne poslovne prakse podjetja, njegove objavljene politike ali konkretne navedbe. Čeprav ni odločujoč, lahko obstoj skupnega gospodarskega interesa (na primer licenčnina na podlagi prodaje) pri podjetju in kupcu v zvezi z intelektualno lastnino, do katere ima kupec pravico, nakazuje tudi, da lahko kupec razumno pričakuje, da bo podjetje izvedlo takšne dejavnosti.

B60

Če so izpolnjena merila iz B58. člena, mora podjetje obljubo o podelitvi licence obračunati kot izvršitveno obvezo, ki se izpolni postopno, ker bo kupec istočasno prejel in izkoristil korist, ki izhaja iz dostopa do intelektualne lastnine, ki mu ga omogoča podjetje, med samim dostopom (glej 35.(a) člen). Podjetje uporabi 39.–45. člen za izbor ustrezne metode za merjenje svojega napredka v smeri popolne izpolnitve te izvršitvene obveze za zagotovitev dostopa.

B61

Če merila iz B58. člena niso izpolnjena, je narava obljube podjetja zagotoviti pravico do uporabe intelektualne lastnine podjetja, saj ta intelektualna lastnina obstaja (po obliki in funkcionalnosti) v trenutku, ko se licenca podeli kupcu. To pomeni, da lahko kupec usmerja uporabo licence in pridobi vse ostale koristi, ki izhajajo iz licence, v trenutku, ko se licenca prenese. Podjetje obljubo o zagotovitvi pravice do uporabe njegove intelektualne lastnine obračunava kot izvršitveno obvezo, izpolnjeno v določenem trenutku. Podjetje uporabi 38. člen za določitev trenutka, ko se licenca prenese na kupca. Vendar prihodkov ni mogoče pripoznati za licenco, ki zagotavlja pravico do uporabe intelektualne lastnine podjetja pred začetkom obdobja, v katerem lahko kupec uporablja licenco in je deležen njenih koristi. Na primer, če se obdobje veljavnosti licence za programsko opremo začne, preden podjetje temu kupcu zagotovi (ali kako drugače da na voljo) kodo, ki mu omogoča takojšnjo uporabo programske opreme, podjetje prihodkov ne bi pripoznalo, dokler ne zagotovi kode (ali jo kako drugače da na voljo).

B62

Podjetje pri določanju, ali licenca kupcu daje pravico do dostopa do intelektualne lastnine podjetja ali pravico do njene uporabe, ne upošteva naslednjega:

B63

Ne glede na zahteve iz 56.–59. člena podjetje pripozna prihodke za licenčnino na podlagi prodaje ali uporabe, obljubljeno v zamenjavo za licenco za intelektualno lastnino samo, če (ali ko) se zgodi poznejši od naslednjih dogodkov:

B64

Pogodba o ponovnem nakupu je pogodba, v kateri podjetje proda sredstvo in tudi obljubi ali ima možnost (v isti pogodbi ali v drugi pogodbi), da ponovno odkupi sredstvo. Ponovno kupljeno sredstvo je lahko sredstvo, ki je bilo prvotno prodano kupcu, sredstvo, ki je v osnovi isto kot sredstvo, ali drugo sredstvo, katerega del je sredstvo, ki je bilo prvotno prodano.

B65

Pogodba o ponovnem nakupu ima na splošno tri oblike:

B66

Če ima podjetje obvezo ali pravico do ponovnega nakupa sredstva (nestandardizirana terminska pogodba ali nakupna opcija), kupec ne pridobi obvladovanja sredstva, ker je omejen pri usmerjanju uporabe sredstva in pridobitvi vseh preostalih koristi, ki izhajajo iz sredstva, četudi ima sredstvo morda fizično v posesti. Zato podjetje pogodbo obračuna kot eno od naslednjega:

B67

Pri primerjavi cene pri ponovnem nakupu s prodajno ceno podjetje upošteva časovno vrednost denarja.

B68

Če je pogodba o ponovnem nakupu ureditev financiranja, podjetje še naprej pripoznava sredstvo ter pripoznava tudi finančno obveznost za vsako nadomestilo, ki ga prejme od kupca. Podjetje pripozna razliko med zneskom nadomestila, ki ga prejme od kupca, in zneskom nadomestila, ki ga mora plačati kupcu, kot obresti ter, če je to potrebno, stroške obdelave ali skladiščenja (na primer za zavarovanje).

B69

Če opcija poteče in ostane neizvršena, podjetje odpravi pripoznanje obveznosti in pripozna prihodke.

B70

Če ima podjetje obvezo za ponovni nakup sredstva na zahtevo kupca (prodajna opcija) po ceni, ki je nižja od prvotne prodajne cene sredstva, na začetku pogodbe preuči, ali ima kupec pomembno gospodarsko spodbudo za uveljavljanje te pravice. Če kupec to pravico uveljavi, to povzroči, da dejansko plača nadomestilo podjetju za pravico do uporabe določenega sredstva za določen čas. Če ima kupec precejšnjo gospodarsko spodbudo za uveljavljanje te pravice, podjetje pogodbo obračuna kot najem v skladu z MRS 17.

B71

Da ugotovi, ali ima kupec precejšnjo gospodarsko spodbudo za uveljavljanje svoje pravice, podjetje preuči različne dejavnike, vključno z razmerjem med ceno pri ponovnem nakupu in pričakovano tržno vrednostjo sredstva na dan ponovnega nakupa ter časom do izteka pravice. Na primer, če se pričakuje, da bo cena pri ponovnem nakupu precej presegla tržno vrednost sredstva, to lahko pomeni, da ima kupec precejšnjo gospodarsko spodbudo za izvršitev prodajne opcije.

B72

Če kupec nima precejšnje gospodarske spodbude za izvršitev svoje pravice po ceni, ki je nižja od prvotne prodajne cene sredstva, podjetje obračuna pogodbo, kot če bi šlo za prodajo proizvoda s pravico do vračila, kot je opisano v B20.–B27. členu.

B73

Če je cena ponovnega nakupa sredstva enaka ali višja od prvotne prodajne cene in presega pričakovano tržno vrednost sredstva, je pogodba dejansko ureditev financiranja ter se zato obračuna, kot je opisano B68. členu.

B74

Če je cena ponovnega nakupa sredstva enaka ali višja od prvotne prodajne cene in je nižja ali enaka pričakovani tržni vrednosti sredstva in kupec nima precejšnje gospodarske spodbude za izvršitev svoje pravice, podjetje pogodbo obračuna, kot če bi šlo za prodajo proizvoda s pravico do vračila, kot je opisano v B20.–B27. členu.

B75

Pri primerjavi cene pri ponovnem nakupu s prodajno ceno podjetje upošteva časovno vrednost denarja.

B76

Če opcija poteče in ostane neizvršena, podjetje odpravi pripoznanje obveznosti in pripozna prihodke.

B77

Ko podjetje izroči proizvod drugi stranki (kot je trgovec ali distributer) za namen prodaje končnim kupcem, podjetje oceni, ali je druga stranka v trenutku dostave pridobila obvladovanje proizvoda. Proizvod, ki se dostavi drugi stranki, je lahko predmet dogovora o konsignaciji, če ta druga stranka ni pridobila obvladovanja proizvoda. V skladu s tem podjetje ne pripozna prihodkov ob izročitvi proizvoda drugi stranki, če je proizvod v konsignaciji.

B78

Da je pogodba dogovor o konsignaciji, med drugim nakazuje tudi naslednje:

B79

Dogovor po načelu zaračunaj in zadrži je pogodba, po kateri podjetje kupcu zaračuna proizvod, vendar ga ohrani v fizični posesti, dokler se ne prenese na kupca v določenem trenutku v prihodnosti. Kupec lahko na primer zahteva, da podjetje sklene takšno pogodbo, ker kupec nima dovolj razpoložljivega prostora za skladiščenje proizvoda ali zaradi zamud v proizvodnji na strani kupca.

B80

Podjetje določi, kdaj izpolni svojo izvršitveno obvezo glede prenosa proizvoda, tako, da oceni, kdaj kupec prevzame obvladovanje tega proizvoda (glej 38. člen). Pri nekaterih pogodbah se obvladovanje prenese, ko se proizvod dostavi v prostore kupca ali ko se odpremi, odvisno od pogodbenih pogojev (vključno s pogoji dostave in odpreme). Vendar lahko kupec pri nekaterih pogodbah pridobi obvladovanje proizvoda, čeprav ostane proizvod fizično v posesti podjetja. V tem primeru ima kupec možnost, da usmerja uporabo proizvoda in pridobi vse ostale koristi, ki izhajajo iz proizvoda, čeprav se odloči, da ne bo uveljavljal svoje pravice do fizičnega posedovanja proizvoda. Zato podjetje ne obvladuje proizvoda. Namesto tega podjetje zagotavlja skrbniške storitve kupcu za sredstvo kupca.

B81

Poleg izvajanja zahtev iz 38. člena kupec pridobi obvladovanje proizvoda z dogovorom po načelu zaračunaj in zadrži, če so izpolnjena vsa naslednja merila:

B82

Če podjetje pripozna prihodke za prodajo proizvoda po načelu zaračunaj in zadrži, mora preveriti, ali mu ostajajo še kakšne izvršitvene obveze (na primer za storitve skrbništva) v skladu z 22.–30. členom, na katere mora dodeliti del transakcijske cene v skladu s 73.–86. členom.

B83

V skladu z 38.(e) členom lahko sprejetje sredstva s strani kupca pomeni, da je kupec pridobil obvladovanje sredstva. Klavzule o sprejetju s strani kupca temu omogočajo, da prekliče pogodbo ali zahteva, da podjetje izvede popravne ukrepe, če blago ali storitev ne dosega dogovorjenih specifikacij. Podjetje upošteva te klavzule pri ocenjevanju, kdaj pridobi kupec obvladovanje blaga ali storitve.

B84

Če lahko podjetje objektivno določi, da se je obvladovanje blaga ali storitve preneslo na kupca v skladu s specifikacijami, dogovorjenimi v pogodbi, je sprejetje s strani kupca formalnost, ki ne bi vplivala na določitev, kdaj je kupec pridobil obvladovanje blaga ali storitve. Na primer, če klavzula o sprejetju s strani kupca temelji na izpolnjevanju določenih značilnosti glede velikosti in teže, bi podjetje lahko določilo, ali so bila ta merila izpolnjena, preden prejme potrditev sprejetja s strani kupca. Izkušnje podjetja s pogodbami za podobno blago ali storitve so lahko dokaz, da so blago ali storitve, zagotovljene kupcu, v skladu s specifikacijami, dogovorjenimi v pogodbi. Če se prihodki pripoznajo, preden kupec sprejme blago ali storitev, mora podjetje še vedno preveriti, ali ostajajo še kakšne izvršitvene obveze (na primer za vgradnjo opreme), ter oceniti, ali jih mora obračunati ločeno.

B85

Vendar podjetje, če ne more objektivno ugotoviti, ali je zagotovljeno blago ali opravljena storitev v skladu s specifikacijami, dogovorjenimi v pogodbi, ne bi moglo skleniti, da je kupec pridobil obvladovanje blaga oz. storitve, dokler ju kupec ne sprejme. To je zato, ker podjetje v teh okoliščinah ne more ugotoviti, ali ima kupec sposobnost usmerjanja uporabe blaga ali storitve in pridobitve vseh ostalih koristi, ki izhajajo iz blaga ali storitve.

B86

Če podjetje kupcu izroči proizvode za namene preskušanja ali ocenjevanja ter kupec ni obvezan plačati zanje do izteka preskusnega obdobja, se obvladovanje proizvoda ne prenese na kupca, dokler kupec ne sprejme proizvoda oziroma preskusno obdobje poteče.

B87

114. člen zahteva, da podjetje razčleni prihodke iz pogodb s kupci v kategorije, ki prikazujejo, kako gospodarski dejavniki vplivajo na naravo, znesek, čas ter negotovost prihodkov in denarnih tokov. V kolikšnem obsegu so prihodki podjetja razčlenjeni za namene tega razkritja, je zato odvisno od dejstev in okoliščin, ki so vključene v pogodbe podjetja s kupci. Nekatera podjetja bodo morda morala uporabiti več kot eno kategorijo, da bodo izpolnjevala cilj iz 114. člena glede razčlenjevanja prihodkov. Druga podjetja bodo morda izpolnjevala cilj zgolj z uporabo ene kategorije za razčlenjevanje prihodkov.

B88

Pri izbiri vrste kategorije (ali kategorij) za uporabo razčlenjenih prihodkov podjetje upošteva, kako so bile informacije o prihodkih podjetja predstavljene za druge namene, vključno z vsem naslednjim:

B89

Primerne kategorije so med drugim lahko naslednje: