Priloga B

Napotki za uporabo

Analiza pogodbenih rokov zapadlosti v plačilo (39.(a) člen)

B11     Pri pripravi analize pogodbenih rokov zapadlosti v plačilo za finančne obveznosti, zahtevane v skladu z 39.(a) členom, podjetje po lastni računovodski arbitraži določi ustrezno število časovnih sklopov. Podjetje lahko na primer določi, da so ustrezni naslednji časovni sklopi:

(a) največ mesec dni,

(b) več kot en mesec in največ tri mesece,

(c) več kot tri mesece in največ eno leto, ter

(d) več kot eno leto in največ pet let.

Narava in obseg tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov (31.–42. člen)

Kvantitativna razkritja likvidnostnega tveganja (34.(a) ter 39.(a) in (b) člen)

B10A     V skladu s 34.(a) členom podjetje razkrije pregled kvantitativnih podatkov o svoji izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju na podlagi informacij, ki so znotraj podjetja posredovane ključnemu poslovodnemu osebju. Podjetje mora razkriti, kako so ti podatki določeni. Če bi denarni odtoki (ali odtoki drugih finančnih sredstev) iz teh podatkov lahko:

(a) nastopili bistveno prej, kot je navedeno v podatkih, ali

(b) bili za bistveno drugačne zneske, kot je navedeno v podatkih (npr. za izpeljani instrument, ki je vključen v podatkih na podlagi neto poravnave pobotanega zneska, vendar za katerega ima nasprotna stranka možnost zahtevati bruto poravnavo),

mora podjetje navesti to dejstvo in zagotoviti kvantitativne informacije, ki uporabnikom njegovih finančnih izkazov omogočajo ocenitev obsega tega tveganja, razen če je ta informacija vključena v analize pogodbenih rokov zapadlosti v plačilo, ki jih zahteva 39.(a) in (b) člen.

B11     Pri pripravi analiz zapadlosti v plačilo, zahtevanih v skladu z 39.(a) in (b) členom, podjetje po lastni presoji določi ustrezno število časovnih sklopov. Podjetje lahko na primer določi, da so ustrezni naslednji časovni sklopi:

(a) največ mesec dni,

(b) več kot en mesec in največ tri mesece,

(c) več kot tri mesece in največ eno leto, ter

(d) več kot eno leto in največ pet let.

B11A     V skladu z 39.(a) in (b) členom podjetje ne sme ločiti vstavljenih izpeljanih finančnih instrumentov od mešanih (sestavljenih) finančnih instrumentov. Za tak instrument mora podjetje uporabiti 39.(a) člen.

B11B     39.(b) člen zahteva, da podjetje razkrije kvantitativno analizo zapadlosti v plačilo za izpeljane finančne obveznosti, ki prikazuje preostale pogodbene zneske, zapadle v plačilo, če so pogodbeni zneski, zapadli v plačilo, bistveni za razumevanje časovnega okvira denarnih tokov. To velja na primer pri:

(a) zamenjavi obrestnih mer s preostalo dobo zapadlosti pet let pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem za finančna sredstva ali obveznost s spremenljivo obrestno mero.

(b) vseh obvezah iz posojil.

B11C     39.(a) in (b) člen zahteva, da podjetje razkrije analize zapadlosti v plačilo za finančne obveznosti, ki prikazujejo preostale pogodbene zneske, zapadle v plačilo, za nekatere finančne obveznosti. V tem razkritju:

(a) ko nasprotna stranka lahko izbira, kdaj je znesek plačan, je obveznost alocirana na najzgodnejše obdobje, v katerem se od podjetja lahko zahteva plačilo. Tako so na primer finančne obveznosti, ki jih podjetje mora na zahtevo plačati (npr. vloge na vpogled), vključene v prvi časovni sklop.

(b) ko je podjetje dolžno zagotoviti razpoložljivost zneskov v obrokih, se vsak obrok dodeli prvemu obdobju, v katerem se od podjetja lahko zahteva, da plača. Nesklenjena obveza iz posojil je na primer vključena v časovni sklop, ki vsebuje prvi datum, na katerega je lahko črpana.

(c) za izdane pogodbe o finančnem poroštvu je najvišji znesek poroštva alociran na najzgodnejše obdobje, v katerem se poroštvo lahko unovči.

B11D     Pogodbeni zneski, razkriti v analizah zapadlosti v plačilo v skladu z 39.(a) in (b) členom, so pogodbeni nediskontirani denarni tokovi, na primer:

(a) bruto obveznosti iz finančnega najema (pred odbitkom finančnih obremenitev),

(b) cene, določene v terminskih pogodbah za nakup finančnih sredstev za gotovino,

(c) neto zneski za plačilo zamenjav obrestnih mer s spremenljivim plačilom/fiksnim prejemom, za katere se izmenjajo neto denarni tokovi;

(d) pogodbeni zneski za izmenjavo v izpeljanem finančnem instrumentu (npr. valutna zamenjava), za katere se izmenjajo bruto denarni tokovi, ter

(e) bruto obveze iz posojil.

Taki nediskontirani denarni tokovi se razlikujejo od zneska, vključenega v izkazu finančnega položaja, ker je znesek v tem izkazu zasnovan na diskontiranih denarnih tokovih. Kadar plačljivi znesek ni fiksen, se razkriti znesek določi s sklicevanjem na pogoje, ki so veljali na koncu poročevalnega obdobja. Kadar se plačljivi znesek na primer spreminja glede na spremembe indeksa, lahko razkriti znesek temelji na ravni indeksa na koncu obdobja.

B11E     39.(c) člen zahteva, da podjetje opiše, kako obvladuje likvidnostno tveganje, vsebovano v postavkah, ki so v skladu z 39.(a) in (b) členom razkrite v kvantitativnih razkritjih. Podjetje mora razkriti analizo zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, ki jih ima za obvladovanje likvidnostnega tveganja (npr. finančna sredstva, ki so pripravljena za prodajo ali se za njih pričakuje, da bodo ustvarjala denarne pritoke za poravnavo denarnih odtokov pri finančnih obveznostih), če so te informacije nujne za omogočanje uporabnikom računovodskih izkazov, da ovrednotijo naravo in obseg likvidnostnega tveganja.

B11F     Med druge dejavnike, ki jih podjetje lahko zagotovi v razkritju, zahtevanem v skladu z 39.(c) členom, med drugim spada, ali ima podjetje:

(a) dostop do posojil (npr. v okviu izdaje komercialnih papirjev) ali drugih kreditnih linij (npr. oblik pogojnega kredita), s katerimi lahko zadovolji likvidnostne potrebe;

(b) depozite pri centralnih bankah za zadovoljitev likvidnostnih potreb;

(c) izjemno raznolike vire financiranja;

(d) pomembne koncentracije likvidnostnega tveganja v svojih sredstvih ali virih financiranja;

(e) notranje kontrolne postopke in rezervne načrte za obvladovanje likvidnostnega tveganja;

(f) instrumente, ki vključujejo pogoje pospešenega odplačila (npr. ob slabšem ovrednotenju kreditne sposobnosti podjetja);

(g) instrumente, ki bi lahko zahtevali polog varščine (npr. poziv k doplačilu kritja za izpeljane finančne instrumente);

(h) instrumente, ki dovoljujejo podjetju, da se odloči med poravnavo finančnih obveznosti z izročitvijo denarja (ali drugega finančnega sredstva) ali z izročitvijo lastnih delnic; ali

(i) ima instrumente, ki so predmet splošnega dogovora o vzajemnem pobotanju.

B12     Kadar ima nasprotna stranka izbiro, kdaj plačati znesek, se obveznost vključi na podlagi prvega datuma, na katerega se lahko od podjetja zahteva, da plača. Tako so na primer finančne obveznosti, ki jih podjetje mora na zahtevo plačati (npr. vloge na vpogled), vključene v prvi časovni sklop.

B13     Ko je podjetje dolžno dati na razpolago zneske v obrokih, se vsak obrok dodeli prvemu obdobju, v katerem se od podjetja lahko zahteva, da plača. Nesklenjena posojilna zaveza je na primer vključena v časovni sklop, ki vsebuje prvi datum, na katerega je lahko črpana.

B14     Zneski, razkriti v analizi zapadlosti v plačilo, so pogodbeni nediskontirani denarni tokovi, na primer:

(a) bruto obveznosti iz finančnega najema (pred odbitkom finančnih stroškov),

(b) cene, določene v terminskih pogodbah za nakup finančnih sredstev ali gotovine,

(c) neto zneski za zamenjave obrestnih mer s spremenljivim plačilom/fiksnim prejemom, za katere se izmenjajo neto denarni tokovi,

(d) pogodbeni zneski za izmenjavo v izpeljanem finančnem instrumentu (npr. valutna zamenjava), za katere se izmenjajo bruto denarni tokovi, ter

(e) bruto obveze iz posojil.

Taki nediskontirani denarni tokovi se razlikujejo od zneska, vključenega v izkaz finančnega položaja, ker je znesek v izkazu finančnega položaj zasnovan na diskontiranih denarnih tokovih.

B15     Podjetje mora po potrebi razkriti analizo izpeljanih finančnih instrumentov ločeno od analize neizpeljanih finančnih instrumentov v analizi pogodbenih rokov zapadlosti v plačilo za finančne obveznosti, zahtevane v skladu z 39.(a) členom. Tako je na primer ustrezno ločiti denarne tokove od izpeljanih finančnih instrumentov in neizpeljanih finančnih instrumentov, če se denarni tokovi, ki izhajajo iz izpeljanih finančnih instrumentov, poravnajo bruto. To je zato, ker se lahko zgodi, da bruto denarni tok spremlja povezani pritok.

B16     Kadar plačljivi znesek ni fiksen, se razkriti znesek določi s sklicevanjem na pogoje, ki so veljali ob koncu poročevalskega obdobja. Kadar se plačljivi znesek na primer spreminja glede na spremembe indeksa, lahko razkriti znesek temelji na stopnji indeksa ob koncu poročevalskega obdobja.