(1) Ta sklep ureja:

1. značilnosti osnovnega plačilnega računa,
2. način izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa.

(2) S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 214).

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (v nadaljnjem besedilu: ZPlaSS).

(1) Banka v okviru zagotavljanja osnovnega plačilnega računa mesečno ponudi skupno osem storitev iz 4. In 6. točke prvega odstavka 137.t člena ZPlaSS za primerno nadomestilo iz 4. člena tega sklepa, pri čemer se v navedeni obseg plačil ne štejejo plačila, izvršena zaradi uporabe drugih storitev potrošnika pri isti banki.

(2) Banka v okviru zagotavljanja osnovnega plačilnega računa ponudi varnostne mehanizme ter ostale storitve in naprave, ki so potrebne za izvrševanje storitev iz prvega odstavka 137.t člena ZPlaSS, za primerno nadomestilo iz 4. člena tega sklepa.

(1) Banka lahko za zagotavljanje storitev iz prvega odstavka 137.t člena ZPlaSS v okviru osnovnega plačilnega računa potrošniku zaračuna največ nadomestila, ki mesečno skupaj ne presegajo 1,60 % osnovnega zneska minimalnega dohodka kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljnjem besedilu: primerno nadomestilo). Banka uskladi primerno nadomestilo z osnovnim zneskom minimalnega dohodka v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil objavljen spremenjen znesek minimalnega dohodka, če je ta nižji od predhodnega.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko banka za zagotavljanje storitev iz prvega odstavka 137.t člena ZPlaSS v okviru osnovnega plačilnega računa potrošniku, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, zaračuna največ nadomestila, ki mesečno skupaj ne presegajo 0,80 % osnovnega zneska minimalnega dohodka kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

(3) Banka Slovenije do konca februarja vsakega leta preveri, ali je zaradi spremembe katerega od kriterijev iz drugega odstavka 137.u člena ZPlaSS ali vpliva ureditve osnovnega plačilnega računa na finančno vključenost potrebna sprememba načina izračuna višine primernega nadomestila iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Banka za prenos denarnih sredstev s kreditno kartico, če jo izda uporabniku osnovnega plačilnega računa v skladu s petim odstavkom 137.t člena ZPlaSS, ne sme zaračunavati dodatnih nadomestil k primernemu nadomestilu iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(1) Če število opravljenih transakcij za storitve iz 4. in 6. točke prvega odstavka 137.t člena ZPlaSS na mesečni ravni preseže število, določeno v prvem odstavku 3. člena tega sklepa, lahko banka za vsako nadaljnjo transakcijo zaračuna dodatno nadomestilo, ki pa ne sme biti višje od nadomestila, ki ga banka za zadevne storitve zaračunava v okviru vsakokratne cenovne politike.

(2) Za druge storitve, ki niso vključene v osnovni plačilni račun in so povezane z izdano kreditno kartico, lahko banka zaračuna dodatna nadomestila, ki pa ne smejo biti višja od nadomestil, ki jih banka za zadevne storitve zaračunava v okviru vsakokratne cenovne politike.

(3) Za ostale storitve, ki jih banka zagotavlja uporabniku osnovnega plačilnega računa in niso vključene vanj v skladu s prvim odstavkom 137.t člena ZPlaSS in 3. členom tega sklepa, lahko banka zaračuna le nadomestila, ki niso višja od nadomestil, ki jih banka za zadevne storitve zaračunava v okviru vsakokratne cenovne politike.

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se prične 18. septembra 2016.