Ratificira se sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, s protokolom, ki je bil podpisan 18. junija 1980 v Stockholmu.

Besedilo sporazuma v angleškem izvirniku in slovenskem prevodu se glasi:

Socialistična federativna republika Jugoslavija in Kraljevina Švedska sta se v želji, da skleneta sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, sporazumeli o naslednjem:

Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh država pogodbenic.

1. Ta sporazum se uporablja za davke na dohodek in na premoženje, ki se uvajajo v imenu obeh držav pogodbenic ali njunih družbenopolitičnih skupnosti, ne glede na način, kako se pobirajo. Sporazum se uporablja tudi za prispevke, ki se pobirajo v Jugoslaviji, razen za prispevke za socialno zavarovanje.
2. Za davke na dohodek in na premoženje se štejejo vsi davki, ki se uvedejo na celotni dohodek, celotno premoženje ali njune dele, vštevši davke na prihodek od odsvojitve premičnin ali nepremičnin ter davke na prirastek premoženja. Za namene tega sporazuma zajema izraz »davki« tudi prispevke, določen v prvem odstavku tega člena.
3. Veljavni davki, za katere se uporablja sporazum, so:
a) v Švedski:
1) državni davek na dohodek, vštevši davek na pomorščake in davek na obveznice;
2) davek na nerazdeljene odhodke družbe in davek na delitev v zvezi z zmanjšanjem delniškega kapitala oziroma z likvidacijo družbe;
3) davek na javne izvajalce;
4) občinski davek na dohodek; in
5) državni davek na premoženje (v nadaljnjem besedilu: švedski davek);
b) v Jugoslaviji:
1) davek in prispevki iz dohodka organizacij združenega dela;
2) davek in prispevki iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
3) davek in prispevki iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
4) davek in prispevki iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti;
5) davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav;
6) davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic;
7) davek na premoženje;
8) davek iz celotnega prihodka občanov;
9) davek na dobiček tujih oseb, ustvarjen z vlaganjem v domačo organizacijo združenega dela za skupno poslovanje;
10) davek na dobiček tujih oseb, ustvarjen z izvajanjem investicijskih del;
11) davek na prihodek tujih oseb, ustvarjen od prevoza potnikov in blaga (v nadaljnjem besedilu: jugoslovanski davek).
4. Sporazum se prav tako uporablja za enake ali v bistvu podobne davke, ki so uvedeni po podpisu tega sporazuma poleg veljavnih davkov ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic se bodo med seboj obveščali o pomembnih spremembah, ki nastanejo v njihovi ustreznih davčnih zakonih.

1. Za potrebe tega sporazuma imajo posamezni izrazi v njem naslednji pomen:
a) »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« je Socialistična federativna republika Jugoslavija ali Kraljevina Švedska, odvisno od smisla;
b) »oseba« je fizična oseba in pravna oseba;
c) »družba« je organizacija združenega dela in druga pravna oseba, za katero velja obdavčevanje, in obsega v primeru Švedske švedsko partnerstvo;
d) »podjetje države pogodbenice« in » podjetje druge države pogodbenice« je, odvisno od smisla, glede na Jugoslavijo organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnosti, in podjetje, ustanovljeno izven ozemlja Jugoslavije, ki ga vodi rezident Jugoslavije, glede Švedske pa podjetje, ki ga vodi rezident Švedske;
e) »pristojni organ«:
i) je glede na Jugoslavijo Zvezni sekretariat za finance oziroma njegov pooblaščeni predstavnik;
ii) glede na Švedsko pa minister za proračun oziroma njegov pooblaščeni predstavnik;
f) »državljan« je fizična oseba, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
g) »mednarodni promet« je vsak prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje, katerega kraj dejanske uprave je v državi pogodbenici, razen če se prevoz z ladjo ali letalom opravlja izključno med kraji v drugi državi pogodbenici.
2. Sleherni izraz, ki ni opredeljen v sporazumu, ima za njegovo uporabo v državi pogodbenici pomen, kot ga imajo zakoni navedene države pogodbenice, ki se nanašajo na davke, za katere se uporablja ta sporazum.

1. Po tem sporazumu pomeni izraz »rezident države pogodbenice« osebo, ki je v državi pogodbenici po njenem zakonu davčni zavezanec po svojem stalnem prebivališču, začasnem prebivališču, kraju uprave ali kakšni drugi podobni okoliščini.
2. Če je po prvem odstavku fizična oseba rezident obeh držav pogodbenic, se določi njen status takole:
a) šteje se za rezidenta tiste države pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče. Če ima stalno prebivališče v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, s katero ima ožje osebne in gospodarske odnose (sedež življenjskih interesov);
b) če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi pogodbenici ima svoj sedež življenjskih interesov, ali če nima stalnega prebivališča v nobeni državi pogodbenici, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, v kateri ima svoje običajno prebivališče;
c) če ima običajno prebivališče v obeh državah pogodbenicah ali če ga nima v nobeni državi pogodbenici, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, katere državljan je;
d) če je državljan obeh držav pogodbenic ali če ni državljan nobene izmed njih rešijo vprašanje sporazumno pristojni organi držav pogodbenic.
3. Če je oseba, ki ni fizična, po prvem odstavku rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident tiste države pogodbenice, v kateri je njen sedež dejanske uprave.

1. Po tem sporazumu pomeni izraz »stalna poslovna enota« stalno poslovno mesto, prek katere podjetje v celoti ali deloma posluje.
2. Z izrazom »stalna poslovna enota« so mišljeni zlasti:
a) sedež uprave,
b) podružnica,
c) poslovalnica,
d) tovarna,
e) delavnica,
f) rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se izkoriščajo naravna bogastva,
g) gradbišče ali gradbena ali montažna dela, ki trajajo več kot 12 mesecev.
3. Z izrazom »stalna poslovna enota« niso mišljeni: a) uporaba objektov in opreme le za skladiščenje, razstavljanje ali dobavo dobrin ali blaga, ki pripadajo podjetju; b) vzdrževanje zalog dobrin ali blaga, ki pripadajo podjetju, le za uskladiščenje, razstavljanje ali dobave; c) vzdrževanje zalog dobrin ali blaga, ki pripadajo podjetju le zato, da jih predela kakšno drugo podjetje;
d) uporabljanje stalnega poslovnega mesta le za nakup dobrin ali blaga ali zbiranje informacij za podjetje;
e) uporabljanje stalnega poslovnega mesta le za reklamiranje, dajanje obvestil, znanstvena raziskovanja ali podobne dejavnosti, ki so pripravljalnega ali pomožnega značaja za podjetje.
4. Oseba, ki dela v državi pogodbenici za podjetje ali v imenu podjetje druge države pogodbenice – razen zastopnika s samostojnim statusom, za katerega se uporablja peti odstavek – se šteje za stalno poslovno enoto podjetje v prvi navedeni državi, če ima in če v njej stalno uporablja pooblastila, da sklepa v imenu podjetja pogodbe, razen če njena aktivnost ni omejena na kupovanje dobrin ali blaga za podjetje.
5. Ne šteje se da ima podjetje posamezne države pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici le za to, ker opravlja svoje poslovanje v tej drugi državi po posredniku, generalnem komisijskem zastopniku ali drugem predstavniku s samostojnim statusom, če delajo te osebe v mejah svoje redne dejavnosti.
6. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice kontrolira družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali ki opravlja poslovanje v njej (bodisi prek stalne poslovne enote bodisi drugače), ali da je pod njeno kontrolo, samo po sebi ne spremeni nobene družbe v stalno poslovno enoto druge družbe.

1. Dohodek od nepremičnin, vštevši dohodek od kmetijstva in gozdarstva, se sme obdavčevati v državi pogodbenici, v kateri je takšno premoženje.
2. Izraz »nepremičnina« se določi po zakonu države pogodbenice, v kateri je zadevno premoženje. Pomorske in rečne ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Prvi odstavek tega člena se uporablja za dohodek, ki se doseže z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali s kakšnim drugim načinom uporabe nepremičnin.
4. Prvi in tretji odstavek se uporabljata tudi za dohodek od nepremičnin podjetja in za dohodek od nepremičnine, ki se uporablja za opravljanje samostojnih osebnih dejavnosti.

1. Dohodki podjetja države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi pogodbenici, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici po stalni poslovni enoti v njej. Če posluje podjetje v drugi državi pogodbenici po stalni poslovni enoti, se smejo dohodki podjetje obdavčiti v tej drugi državi, vendar le do zneska, ki ga je mogoče pripisati tej stalni poslovni enoti.
2. Če posluje podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici po stalni poslovni enoti v njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripišejo v skladu s tretjim odstavkom tisti dohodki, ki bi jih lahko dosegla, če bi bila izločena v posebno podjetje, ki se ukvarja z enakimi ali podobnimi dejavnostmi v enakih ali podobnih razmerah, in če bi bila poslovala popolnoma neodvisno od podjetja katerega stalna poslovna enota je.
3. Pri ugotavljanju dohodka stalne poslovne enote se priznajo kot odbitki stroški, nastali za namene poslovanja stalne poslovne enote, vštevši izvršilne in splošne administrativne stroške, nastlale v zvezi s tem, bodisi v državi, kjer je ta poslovna enota, bodisi kje drugje. Nič v tem odstavku pa ne daje pravice, da se odbijejo stroški ki se sicer ne bi odbili, če bi bila navedena stalna poslovna enota posebno podjetje.
4. Dohodki, ki se pripišejo stalni poslovni enoti, se ugotovijo na podlagi posebnih poslovnih knjig, ki jih vodi stalna poslovna enota. Če takšne knjige niso ustrezna
podlaga za ugotavljanje dohodka navedene stalne poslovne enote, se lahko taki dohodki ugotovijo tako, da se celotni dohodek podjetja razdeli na njegove posebne dele. Sprejeta metoda delitve pa mora biti taka, da bo rezultat v skladu z načeli, ki so sprejeta v tem členu. Po potrebi si bodo pristojni organi držav pogodbenic prizadevali dogovoriti se o metodi delitve dohodka podjetij.
5. Nobeni dohodki se ne pripišejo stalni poslovni enoti samo zato, ker kupuje za podjetje dobrine in blago.
6. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za dobiček, ki ga rezident Švedske doseže v Jugoslaviji na podlagi udeležbe v skupnem poslovanju z jugoslovanskim podjetjem.
7. Če obsegajo dohodki tudi vrste dohodkov, ki so na poseben način obravnavani v drugih členih tega sporazuma, določbe tega člena ne vplivajo na določbe navedenih členov.

1. Dohodki od izkoriščanja ladij ali letal v mednarodnem prometu se obdavčijo le v tisti državi pogodbenici, v kateri ima dejanska uprava podjetja sedež.
2. Če ima dejanska uprava ladjarskega podjetja, ki se ukvarja z mednarodnim prometom, sedež na ladji, se šteje, da ima sedež v državi pogodbenici, v kateri ima ladja matično luko, če takšne matične luke ni, pa v tisti državi pogodbenici, katere rezident je uporabnik ladje.
3. V zvezi z odhodki, ki jih ustvarja konzorcij zračnega prometa Scandinavian Airlines System (SAS), se uporabljajo določbe prvega odstavka, vendar samo do tistega njihovega zneska, ki ustreza delničarskemu deležu v navedenem konzorciju AB Aerotransport (ABA) švedskega partnerja Scandinavian Airlines System (SAS).
4. Prvi odstavek se uporablja tudi za dohodke od udeležbe podjetij držav pogodbenic v poolu, skupnem poslovanju ali v mednarodni poslovni agenciji.

Če
a) je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravi, kontroli ali premoženju podjetja druge države pogodbenice, ali
b) če so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravi, kontroli ali premoženju podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice,
in če so v obeh primerih med tema dvema podjetjema v njunih trgovinskih ali finančnih razmerjih določeni ali vsiljeni pogoji, ki so različni od pogojev, ki bi bili določeni med samostojnima podjetjema, se lahko dohodki, ki bi jih sicer doseglo eno izmed podjetij, pa jih zaradi takih pogojev ni moglo doseči, vključijo v njegove dohodke in v skladu s tem obdavčijo.

1. Dividende, ki jih plačuje družba, rezident države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, se smejo obdavčiti v tej drugi državi.
2. Dividende se lahko obdavčijo v tisti državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki jih izplačuje v skladu z njenim zakonom, vendar tako odmerjeni davek ne sme presegati:
a) 5% kosmatega zneska dividend, če je prejemnik družba (izvzemši partnerstvo), ki neposredno razpolaga najmanj z 25% glasov družbe, ki plačuje dividende.
b) 15% kosmatega zneska dividend v vseh drugih primerih.
Pristojni organi držav pogodbenic se bodo skupno dogovarjali o načinu uporabe te omejitve.
Ta odstavek ne vpliva na obdavčevanje dohodkov družb, iz katerih se plačujejo dividende.
3. Izraz »dividende«, uporabljen v tem členu, pomeni dohodek od delnic ali drugih pravic, ki so udeležene v dohodkih, niso pa terjatve, ter dohodek od drugih pravic korporacij, ki je davčno izenačen z dohodkom od delnic v zakonih tiste države, katere rezident je družba, ki opravlja delitev.
4. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata, če ima prejemnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, stalno poslovno enoto, s katero je pravica do deleža, na podlagi katerega se dividende izplačujejo, dejansko povezana, v takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
5. Če družba, ki je rezident države pogodbenice, ustvarja dobiček ali dohodek v drugi državi pogodbenici, ne sme ta druga država vpeljati nobenega davka na dividende, ki jih izplačuje družba osebam, ki niso rezidenti te druge države, in ne obdavčiti nerazdeljenega dobička družbe z davkom na nerazdeljeni dobiček, tudi če so izplačane dividende oziroma nerazdeljeni dobiček popolnoma ali deloma sestavljeni iz dobička ali dohodka, doseženega v tej drugi državi.

1. Obresti, nastale v državi pogodbenici in izplačane rezidentu druge države pogodbenice, se obdavčijo le v tej drugi državi.
2. Izraz »obresti«, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek od državnih vrednotnic, obveznic ali obligacij, bodisi da dajejo ali ne dajejo pravice do deleža v dobičku, ter od vseh vrst terjatev in vsakega drugega dohodka, izenačenega z dohodkom od posojenega denarja po davčnem pravu države v kateri se dohodek dosega.
3. Prvi odstavek se uporablja, če ima prejemnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, v drugi državi pogodbenici, v kateri dosega obresti, stalno poslovno enoto, s katero je terjatev, iz katere izvirajo obresti, dejansko povezana. V tem primeru se uporabijo določbe 7. člena.
4. Če zaradi posebnega razmerja med plačnikom in prejemnikom ali med njima in kakšno drugo osebo, znesek plačanih obresti, upoštevajoč terjatve, za katere se plačajo obresti, preseže znesek, ki bi bil s pogodbo določen med plačnikom in prejemnikov, se uporabljajo določbe tega člena samo za znesek, ki bi bil s pogodbo določen, če takšnih razmerij ne bi bilo. V tem primeru se presežek plačila obdavči po zakonu vsake države pogodbenice v skladu z drugimi določbami tega sporazuma.

1. Avtorska plačila, nastala v državi pogodbenici in izplačana rezidentu druge države pogodbenice, se obdavčijo le v tej drugi državi.
2. Izraz »avtorska plačila«, kot je uporabljen v tem členu, pomeni vsa plačila, prejeta kot plačilo za uporabo ali za pravico uporabe avtorske pravice na književnem, umetniškem ali znanstvenem delu, vštevši kinematografske filme in trakove za televizijo in radio, vsak patent, zaščitni zank, skico ali model, načrt, trajno formulo ali proces, oziroma za uporabo ali za pravico uporabe industrijske, komercialne oziroma znanstvene opreme ali za obvestila, ki se nanašajo na industrijske, komercialne ali znanstvene izkušnje.
3. Prvi odstavek se ne uporablja, če ima prejemnik avtorskega plačila, ki je rezident države pogodbenice, v drugi državi pogodbenici, v kateri nastajajo avtorska plačila, stalno poslovno enoto, s katero sta pravica ali lastnina, iz katerih izvira avtorsko plačilo, dejansko povezana. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
4. Če znesek avtorskih plačil, upoštevajoč pri tem uporabo, pravico ali informacijo, za katero so plačana, zaradi kakega posebnega razmerja med plačnikom in prejemnikom, ali zaradi razmerij med njima in kom drugim, presega znesek, ki bi bil pogodbeno dogovorjen med plačnikom in prejemnikom, se določbe tega člena uporabljajo le za znesek, ki bi bil s pogodbo določen, če takšnega razmerja ne bi bilo. V tem primeru se več plačani znesek v skladu z zakonom vsake države pogodbenice obdavči v skladu z drugimi določbami tega sporazuma.

1. Prihodki iz odsvojitve nepremični, kot so določeni v drugem odstavku 6. člena, se smejo obdavčiti v državi pogodbenici, v kateri je takšno premoženje.
2. Prihodki od odsvojitve premičnine, ki je del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali od premičnine, ki pripada stalni bazi, ki jo uporablja rezident države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za opravljanje samostojne osebne dejavnosti, vštevši tudi prihodke od odsvojitve te stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem), ali stalne baze, se lahko obdavčijo v drugi državi.
3. Ne glede na drugi odstavek tega člena se prihodki od odsvojitve ladij ali letal, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu, ali premičnine, ki so namenjene za izkoriščanje ladij ali letal, obdavčijo le v državi pogodbenici, v kateri je kraj dejanske uprave podjetja.
4. Prihodki od odsvojitve premoženja, razen premoženja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena; se obdavčijo le v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki je odsvojila premoženje.

1. Dohodek, ki ga rezident države pogodbenice doseže s poklicno dejavnostjo ali drugo podobno samostojno dejavnostjo, se obdavči le v tej državi.
2. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko dohodek, ki ga ustvari rezident države pogodbenice s poklicno dejavnostjo ali drugo podobno samostojno dejavnostjo v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi pogodbenici, če rezident prebiva v tej drugi državi pogodbenici v obdobju ali obdobjih, ki skupaj trajajo 183 dni ali več v zadevnem koledarskem letu, ne glede na to, ali razpolaga s stalno bazo v tej drugi državi pogodbenici.
3. Izraz »poklicne dejavnosti« zajema zlasti samostojne znanstvene, književne, umetniške, izobraževalne dejavnosti ali poučevanje ter samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, stomatologov in računovodij.

1. V skladu s 16. , 18. in 19. členom tega sporazuma se obdavčijo osebni dohodki in drugi podobni prejemki, ki jih doseže rezident države pogodbenice iz delovnega razmerja le v tej državi, razen če rezident ni zaposlen v drugi državi pogodbenici. Če je zaposlen v drugi državi pogodbenic, se smejo takšni prejemki obdavčiti v tej drugi državi, ker so tam ustvarjeni.
2. Ne glede na prvi odstavek tega člena se prejemki, ki jih doseže rezident države pogodbenice iz delovnega razmerja v drugi državi pogodbenici, obdavčijo le v prvi navedeni državi:
a) če prebiva prejemnik v drugi državi v obdobju ali v obdobjih, ki skupaj ne presegajo 183 dni v zadevnem koledarskem letu,
b) če je izplačala prejemke oseba ali če so bili izplačani v imenu osebe, ki ni rezident druge države,
c) če prejemkov ne plačuje stalna poslovna enota niti stalna baza, ki jo ima oseba v drugi državi.
3. a) Osebni dohodki, ki jih fizični osebi izplačuje država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost, se obdavčijo le v tej državi.
b) Osebni dohodki, ki jih fizični osebi izplačuje država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost, se obdavčijo le v drugi državi pogodbenici, če je prejemnik, ki je to delo opravil v tej drugi državi, rezident navedene države pogodbenice, pogoj pa je:
i) da je državljan navedene države, ali
ii) da ni postal rezident navedene države le zaradi opravljanja dela.
4. Osebni dohodki, ki jih doseže fizična oseba z delom v zvezi z gospodarsko dejavnostjo ene izmed držav pogodbenic ali njene družbenopolitične skupnosti, se obdavčijo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
5. Osebni dohodki, ki jih doseže fizična oseba s svojim delom v skupnem gospodarskem predstavništvu Jugoslavije ali v Turistični zvezi Jugoslavije se obdavčijo le v Jugoslaviji. Ta odstavek se ne uporablja za švedskega državljana in tudi ne za tistega, ki ni postal rezident Švedske le zaradi opravljanja tega dela.
6. Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se lahko prejemki iz zaposlitve na ladji ali letalu v mednarodnem prometu obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri je kraj dejanske uprave podjetja. Kadar doseže rezident Švedske prejemke iz zaposlitve na letalu, ki ga za mednarodni promet uporablja konzorcij letalskega prevoza Scandinavian Airlines System (SAS), se ti prejemki obdavčijo le v Švedski.

1. Plačila, ki jih dobijo direktorji, in podobni prejemki, ki jih doseže rezident Jugoslavije kot član odbora direktorjev družbe, ki je rezident Švedske, se lahko obdavčijo v Švedski.
2. Plačila in podobni prejemki, ki jih doseže rezident Švedske kot član poslovnega odbora družbe, ki je rezident Jugoslavije, se lahko obdavčijo v Jugoslaviji.
3. Določbi prvega in drugega odstavka se ne nanašata na prejemke, izplačane za redne funkcije v družbi kot so uslužbenec, svetovalec, konzultant in podobno. V takšnih primerih se glede na primer uporabljata določbi 14. ali 15. člena.

1. Ne glede na 14. in 15. člen se dohodek, ki ga z osebno dejavnostjo dosežejo izvajalci, kot so gledališki, filmski, radijski in televizijski umetniki, glasbeniki in športniki, lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri so te dejavnosti opravljene.
2. Če dohodek od take osebne dejavnosti izvajalca ali športnika ne priteka osebno izvajalcu ali športniku, temveč komu drugemu, se lahko ne glede na 7., 14. in 15. člen obdavči v državi pogodbenici, v kateri so izvajalci ali športniki opravili dejavnost.
3. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se obdavči dohodek, ki ga doseže izvajalec ali športnik rezident države pogodbenice s takimi osebnimi dejavnostmi, le v tej državi, če so dejavnosti opravljene v drugi državi v okviru programa kulturne ali športne izmenjave, ki sta ga odobrili obe državi pogodbenici.

1. Pokojnine in drugi podobni prejemki se obdavčijo le v državi pogodbenici, katere rezident je uživalec takšne pokojnine ali prejemka.
2. Ne glede na prvi odstavek se obdavči pokojnina, ki jo fizični osebi izplača država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost iz proračuna ali iz posebnih skladov, le v tej državi. Takšna pokojnina se obdavči le v drugi državi pogodbenici, če je uživalec državljan in rezident te države.
3. Pokojnina, ki jo fizična oseba doseže z delom v zvezi z gospodarsko dejavnostjo ene izmed držav pogodbenic ali njene družbenopolitične skupnosti, se obdavči le v državi pogodbenici, katere rezident je fizična oseba.
4. Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se lahko plačila, opravljena po sistemu javnega socialnega zavarovanja države pogodbenice, obdavčijo v tej državi.

1. Študent, učenec v gospodarstvu ali stažist, ki prebiva v državi pogodbenici samo zaradi izobraževanja ali usposabljanja, in je ali pa je bil neposredno pred svojim bivanjem v tej državi rezident druge države pogodbenice, je oproščen plačila davka v prvi navedeni državi, in sicer od plačil, ki jih je prejel za svoje preživljanje, izobraževanje ali usposabljanje iz virov izven prve navedene države.
2. Študentu na univerzi ali kakšni drugi izobraževalni ustanovi v Jugoslaviji, ki se je med začasnim bivanjem na Švedskem tam zaposlil največ za 100 dni v koledarskem letu, da bi si pridobil praktične izkušnje v zvezi s svojim študijem, se obdavči na Švedskem le tisti del dohodka od zaposlitve, ki presega 1.500 švedskih kron za koledarski mesec. Izjema, dovoljena po tem odstavku, velja le za celotni znesek 4.500 švedskih kron. Vsak znesek oproščen davka po tem odstavku, obsega olajšave za zadevno koledarsko leto.
3. Študentu na univerzi ali kakšni drugi izobraževalni ustanovi na Švedskem, ki se je med začasnim bivanjem v Jugoslaviji tu zaposlil največ za 100 dni v koledarskem letu, da bi si pridobil praktične izkušnje v zvezi s svojim študijem, se obdavči v Jugoslaviji le – tisti del dohodka od zaposlitve, ki presega z zakonom zajamčeni osebni dohodek za koledarski mesec. Vsak znesek, oproščen davka po tem odstavku, vsebuje osebne olajšave za zadevno koledarsko leto.
4. Študent, učenec v gospodarstvu ali stažist, ki biva v državi pogodbenici zaradi izobraževanja ali usposabljanja, ki pa je ali je bi neposredno pred svojim bivanjem v tej državi rezident druge države pogodbenice, je v prvi navedeni državi pogodbenici oproščen plačila davka od prejemkov za osebne storitve, ki jih je opravil v prvi navedeni državi, če ti prejemki ne presegajo 5.000 švedskih kron oziroma ustreznega zneska v jugoslovanski valuti za vsako davčno leto.
Ugodnosti iz prvega odstavka se dajejo le za dobo, ki je razumno oziroma običajno potrebna, da se konča začeto izobraževanje oziroma usposabljanje, ki pa v nobenem primeru ne sme preseči treh zaporednih let.
Vsak znesek, ki je oproščen davka po tem odstavku, vsebuje osebne olajšave za zadevno koledarsko leto.
5. Pristojni organi držav pogodbenic določijo ob obojestranskem soglasju način za uporabo določb drugega, tretjega in četrtega odstavka. Pristojni organi se lahko dogovorijo tudi o takšnih spremembah zneskov, navedenih v teh odstavkih, ki jih je moč šteti za razumne glede na spremembe vrednosti denarja, spremembe zakonodaje v eni izmed držav pogodbenic ali drugih pogojev.

Ne glede na to, kje nastanejo, se deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ki niso izrecno navedeni v prejšnjih členih tega sporazuma, obdavčijo le v tej državi.

1. Premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, kot je določeno v drugem odstavku 6. člena, se lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri je premoženje.
2. Premoženje, ki ga sestavljajo premičnine, ki so del premoženja, namenjenega za poslovanje stalne poslovne enote podjetja, ali premičnine, ki pripadajo stalni bazi, ki rabi za opravljanje poklicnih dejavnosti, se lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
3. Ladje in letala, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu, ter premičnine, ki so namenjene za njihovo delo, se obdavčijo le v državi pogodbenici, v kateri je kraj dejanskega sedeža podjetja.
4. Vsi drugi deli premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo le v tej državi.

1. V skladu s četrtim odstavkom dovoljuje Švedska svojemu rezidentu, ki dosega dohodek ali ima premoženje, ki sta lahko po tem sporazumu obdavčena v Jugoslaviji:
a) kot odbitek od davka na dohodek te osebe znesek, ki je enak davku na dohodek, plačan v Jugoslaviji;
b) kot odbitek od davka na premoženje te osebe znesek, ki je enak davku na premoženje, v Jugoslaviji.
2. Ta odbitek ne more biti v nobenem primeru večji od dela davka na dohodek oziroma davka na premoženje, ki je bil obračunan preden je bil dovoljen odbitek in ustreza glede na posamezen primer dohodku oziroma premoženju, ki se lahko obdavči v Jugoslaviji.
3. Če se v skladu z jugoslovanskim zakonom dovoli oprostitev oziroma zmanjšanje jugoslovanskega davka, ki se plača v skladu s 7. členom tega sporazuma od prihodkov, ki jih ustvari švedsko podjetje s stalno poslovno enoto oziroma skupnim poslovanjem v Jugoslaviji, se za namene iz prvega a) odstavka in drugega odstavka dovoli odbitek od švedskega davka za jugoslovanski davek tako, kot da takšna oprostitev oziroma zmanjšanje sploh nista bila dana.
Določbe tega odstavka se uporabljajo v prvih desetih letih, kolikor je veljaven ta sporazum. Pristojni organi se bodo medsebojno posvetovali, da bi odločili, ali bodo podaljšali to obdobje.
4. Če dosega rezident Švedske dohodek ali če ima v posesti premoženje, ki se sme po tem sporazumu obdavčiti le v Jugoslaviji, ju lahko Švedska vključi v davčno osnovo, vendar dovoli kot odbitek od svojega davka od dohodka oziroma davka od premoženja, ki je v enakem sorazmerju s celotnim davkom od dohodka oziroma davkom od premoženja, odvisno od posameznega primera, kot sta ustvarjeni dohodek oziroma premoženje v posesti v Jugoslaviji s celotnim dohodkom oziroma premoženjem.
5. Če dosega rezident Jugoslavije dohodek ali če ima v posesti premoženje, ki se lahko po tem sporazumu obdavči v Švedski, oprosti Jugoslavija v skladu s šestim odstavkom takšen dohodek ali premoženje davka, vendar pa lahko ob obračunavanju davka od preostalega dohodka ali premoženja te osebe uporabi davčno stopnjo, ki bi jo uporabila, če dohodek oziroma premoženje ne bi bila oproščena.
6. Če dosega rezident Jugoslavije dohodek, ki je lahko v skladu z 10. členom obdavčen v Švedski, dovoli Jugoslavija kot zmanjšanje davka od dohodka te osebe znesek, ki je enak davku, plačanemu v Švedski. Takšno zmanjšanje pa ne sme biti večje od dela davka, ki je obračunan pred zmanjšanjem, ustreza pa dohodku, doseženemu v Švedski.

1. Ne glede na to, ali so rezidenti ene izmed držav pogodbenic ali ne, državljani države pogodbenice zato niso obdavčeni v drugi državi pogodbenici oziroma nimajo nobene obveznosti, ki bi bila drugačna ali hujša od davka ali obveznosti, kakršne imajo ali bi jih lahko imeli v enakih razmerah državljani te druge države.
2. Stalna poslovna enota, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne more biti neugodneje obdavčena v tej drugi državi, kot je obdavčeno podjetje te države, ki opravlja enako dejavnost.
Po tej določbi država pogodbenica ni dolžna, da pri obdavčevanju dovoljuje rezidentom druge države pogodbenice kakšne osebne oprostitve, olajšave in odbitke zaradi osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih dovoljuje svojim rezidentom.
3. Razen v primerih, kadar se uporabljajo določbe 9. člena, četrtega odstavka 11. člena oziroma četrtega odstavka 12. člena, se obresti, avtorski honorarji in drugi prejemki, ki jih izplačuje podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, odbijejo pri ugotavljanju obdavčljivih dobičkov takega podjetja, enako kot da so izplačana rezidentu prve navedene države.
Da bi ugotovili obdavčljivo premoženje takega podjetja, se zato odbijejo tudi vsi dolgovi podjetja države pogodbenice do rezidenta druge države pogodbenice, kot da so bili s pogodbo določeni za rezidenta prve navedene države.
4. Podjetja države pogodbenice, katerih premoženje ima v celoti ali deloma v posesti oziroma pod kontrolo posredno ali neposredno eden ali več rezidentov druge države pogodbenice, v prvi navedeni državi pogodbenici, zato niso zavezana davku ali nimajo obveznosti, ki bi bila drugačna ali hujša od davka, ali obveznosti, ki velja ali bi lahko veljale za druga podobna podjetja prve navedene države.
5. Izraz »davek oziroma obdavčevanje« pomeni v tem členu davke vsake narave ali vrste.

1. Če je rezident ene države pogodbenice mnenja, da mu bodo z ukrepi ene države pogodbenice ali obeh držav pogodbenic naloženi oziroma mu utegnejo biti naloženi davki, ki niso v skladu s tem sporazumom, sme ne glede na pravna sredstva njunih notranjih zakonodaj ugovarjati pri pristojnem organu države pogodbenice, katere rezident je.
2. Če je pristojni organ mnenja, da je ugovor utemeljen, sam pa ne more o tem zadovoljivo odločiti, si prizadeva rešiti vprašanje v sporazumu s pristojnim organom druge države pogodbenice, da se tako izogne obdavčenju, ki ni v skladu s sporazumom.
3. Pristojni organi držav pogodbenic si prizadevajo sporazumno reševati težave ali nejasnosti, ki nastanejo ob razlagi ali uporabi sporazuma. Glede izogibanja dvojnemu obdavčenju se lahko posvetujejo tudi v primerih, ki s tem sporazumom niso določeni.
4. Pristojni organi držav pogodbenic lahko med seboj neposredno občujejo, da bi dosegli sporazum smiselno prejšnjim odstavkom. Če bi bila ustna izmenjava mnenj smotrna za dosego dogovora, se ta mnenja lahko izmenjajo v okviru komisije, ki jo sestavljajo predstavniki pristojnih organov držav pogodbenic.

1. Pristojni organi držav pogodbenic izmenjujejo obvestila, potrebna za izvajanje tega sporazuma in notranje zakonodaje držav pogodbenic, ki se nanašajo na davek, zajete s tem sporazumom, če je s to zakonodajo urejeno obdavčevanje v skladu s tem sporazumom. Vsako tako izmenjano obvestilo se šteje za tajno in se lahko sporoči le osebam in organom, ki se ukvarjajo z odmero ali pobiranjem s tem sporazumom določenih davkov.
2. Prvega odstavka tega člena nikakor ni mogoče razlagati, tako, da bi zavezoval posamezno državo pogodbenico:
a) da nastopi z upravnimi ukrepi, ki so v nasprotju z zakoni ali upravno prakso te ali druge države pogodbenice;
b) da daje podatke, ki jih ni moč dobiti na podlagi zakonov ali v običajnem upravnem postopku te ali druge države pogodbenice;
c) da daje obvestila, s katerimi bi bilo mogoče odkriti kakšno poslovno in uradno tajnost, ali poslovne postopke, ali obvestila, ki bi bila v nasprotju z javno politiko (javnim redom).

Določbe tega sporazuma se ne nanašajo na davčne ugodnosti, ki jih uživajo diplomatski ali konzularni funkcionarji po splošnih pravilih mednarodnega prava ali po določbah posebnih sporazumov.

1. Sporazum se ratificira, ratifikacijske listine pa po možnosti čimprej izmenjajo v Beogradu.
2. Sporazum začne veljati po izmenjavi ratifikacijskih listin, njegove določbe pa se uporabljajo:
a) v Švedski:
za dohodek, dosežen na dan 1. januarja ali po 1. januarju neposredno po koledarskem letu, v katerem se izmenjajo ratifikacijske listine, za premoženje, ki se odmeri, pa v drugem ali po drugem koledarskem letu po letu, v katerem se izmenjajo ratifikacijske listine;
b) v Jugoslaviji:
za dohodek, ki se doseže, in premoženje, ki je v posesti med vsakim koledarskim letom po koledarskem letu, v katerem se izmenjajo ratifikacijske listine.

Ta sporazum velja neomejen čas, vendar lahko vsaka država pogodbenica na dan 30. junija ali pred 30. junijem vsakega koledarskega leta po poteku petletnega obdobja od dneva njegove uveljavitve pošlje po diplomatski poti drugi državi pogodbenici pismeno obvestilo o prenehanju veljavnosti.
V takšne primeru sporazum neha veljati:
a) v Švedski:
za dohodek, ki se doseže na dan ali po 1. januarju neposredno po koledarskem letu, v katerem je dano takšno obvestilo, pa tudi za premoženje, za katerega velja odmera, v ali po drugem koledarskem letu, ki je neposredno po letu, v katerem je dano takšno obvestilo;
b) v Jugoslaviji:
za dohodek, ki se doseže in premoženje, ki je v posesti v vsakem koledarskem letu po koledarskem letu v katerem je dano takšno obvestilo.

Ob podpisu sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo inKraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja sta se spodaj podpisana po predpisih pooblaščena predstavnika zedinila o naslednjih določbah, ki so sestavni del tega sporazuma.

1. K 7. členu
Državi pogodbenici se na podlagi recipročnosti zavezujeta, da ne bosta obdavčevali kosmatega prihodka od potniškega in blagovnega promet, ki ga ustvari v državi pogodbenici rezident druge države pogodbenice, razen če se takšen prihodek ne pripisuje stalni poslovni enoti, ki jo ima ta rezident v prvi navedeni državi pogodbenici.

2. K 11. členu
Davčno pravilo v tem členu je dano ob upoštevanju, da nobena izmed držav pogodbenic ob podpisu tega sporazuma nima možnosti na podlagi svojih zadevnih notranjih zakonodaj uvrsti davka na obresti, ki se izplačujejo nerezidentom. Če katera izmed držav pogodbenic uvede takšno možnost, se bosta, seveda pogajali o reviziji 11. in 12. člena.

3. K drugem odstavku 25. člena pod c)
Izraz »uradna tajnost« pomeni trgovsko, industrijsko komercialno in poklicno tajnost.

Sestavljeno v Stockholmu 18. junija 1980 v dveh izvirnikih v angleškem jeziku.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.