Standard določa postopke in načela, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vrednosti, pri delu na drugih področjih, povezanih z ocenjevanjem vrednosti, pri izdelavi analiz in oblikovanju mnenja ter pri načinu predstavitve analiz in mnenja naročniku in uporabnikom (v nadaljevanju uporabniki). V skladu z določili tega standarda je bistveno, da pooblaščeni ocenjevalec (v nadaljevanju ocenjevalec) izdela ustrezne analize in nato svoje mnenje uporabnikom sporoči tako, da je nepristransko, smiselno in nezavajajoče.
Ocenjevalci morajo pri svojem delu dosledno spoštovati ta standard. Na ta način ohranjajo najvišjo možno stopnjo strokovnosti izvajanja storitev in zaupanja javnosti v poklic pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Tudi uporabniki storitev morajo od ocenjevalcev zahtevati, da je njihovo delo opravljeno v skladu z veljavnimi standardi in ostalimi pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti.

Ocenjevalec pri svojem delu upošteva naslednja določila za strokovno izvajanje ocenjevanja vrednosti podjetij:

1. Pri ocenjevanju vrednosti podjetij mora ocenjevalec poznati, razumeti in pravilno uporabiti tiste metode oziroma tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so potrebne za strokovno in etično neoporečno ocenitev vrednosti podjetij.

2. Pri ocenjevanju vrednosti podjetij mora ocenjevalec:
a) nedvoumno določiti obseg dela z naročnikom ocenjevanja v pisni obliki, in sicer v pogodbi ali usklajenem naročilu za izvedbo storitve;
b) opraviti svoje delo skrbno in brez napake ter pri tem upoštevati vse sestavine, ki pomembno vplivajo na oceno vrednosti. Morebitno drugačno mnenje ali stališča naročnika, ki jih je pooblaščeni ocenjevalec presodil kot strokovno neutemeljena, ne veljajo za napako;
c) izdelati oceno vrednosti odgovorno in skrbno;
č) izdelati oceno vrednosti neodvisno od kakršnih koli interesov kogarkoli;
d) ustrezno spoznati predmet ocenjevanja, katerega vrednost ocenjuje, opredeliti namen ocenjevanja in način uporabe ocene vrednosti ter določiti datum, na katerega velja ocena vrednosti. Kadar je možno in smiselno, je priporočljivo, da si ocenjevalec vrednosti predmet ocene vrednosti tudi ogleda;
e) določiti podlago vrednosti, ki jo ocenjuje;
f) upoštevati pretekle prodaje delnic ali partnerskih deležev, sredstev ali obveznosti, ki so predmet ocenjevanja (če obstajajo), morebitne že sklenjene kupoprodajne pogodbe, partnerske pogodbe, določila v statutu podjetja in druge dejavnike, ki vplivajo na njegovo vrednost;
g) določiti, ali se ocenjujejo sredstva kot celota, vsako sredstvo posebej ali sredstva kot del delujočega podjetja, če uporablja na sredstvih zasnovan način ali če ocenjuje vrednost sredstev podjetja;
h) upoštevati, ali so deleži v podjetju ocenjeni kot manjšinski ali kot obvladujoči (kontrolni) deleži, če se ocena vrednosti nanaša na lastniške deleže v podjetju;
i) opredeliti predpostavke (za jasno opredelitev bodisi stanja sredstva ali obveznosti v hipotetični menjavi bodisi okoliščin, v katerih se predpostavlja menjava sredstva ali obveznosti) in posebne predpostavke (posebne predpostavke predvidevajo dejstva, različna od tistih, ki obstajajo na datum ocenjevanja vrednosti) ter morebitne pomembne negotovosti, ki neposredno vplivajo na postopek ocenjevanja oziroma na samo oceno vrednosti;
j) izbrati metode oziroma tehnike ocenjevanja vrednosti, ki ustrezajo oceni posamezne vrste vrednosti;
k) proučiti potrebno in razpoložljivo kakovost in količino podatkov za posamezno metodo oziroma tehniko ocenjevanja vrednosti;
l) proučiti, ali je likvidacijska vrednost podjetja večja od vrednosti delujočega podjetja, če se ocena vrednosti nanaša na obvladujoči (kontrolni) lastniški delež.

3. Ocenjevalec mora zbrati in analizirati pomembne podatke, ki se nanašajo predvsem na:
a) naravo poslovanja in zgodovino podjetja;
b) finančne in gospodarske razmere, ki so pomembne za poslovanje podjetja, panoge in celotnega gospodarstva;
c) pretekle izide, sedanje poslovanje in prihodnje možnosti poslovanja podjetja.
Hkrati mora ocenjevalec:
č) zbrati, analizirati in razkriti pomembne podatke, ki se nanašajo na poslovno nepotrebna sredstva;
d) samostojno odločati o izbiri načinov ocenjevanja vrednosti podjetij. Odločitve sprejema na podlagi izbrane podlage ocenjevanja vrednosti podjetij, namena ocenjevanja vrednosti podjetij, značilnosti ocenjevanega podjetja ter razpoložljivosti podatkov in informacij;
e) vključiti v ocenjevanje ocenjevalca vrednosti sredstev, kadar bo to po njegovi strokovni presoji nujno za pridobitev strokovno zasnovanih ocen vrednosti sredstev, ki jih bo potreboval bodisi za pridobitev ocene z uporabo na sredstvih temelječih načinov ocenjevanja vrednosti ali ocene vrednosti poslovno nepotrebnih sredstev;
f) pisnemu poročilu o ocenjevanju vrednosti podjetja priložiti tudi pisno/a poročilo/a o ocenjevanju vrednosti sredstev, pripravljeno v skladu s tem standardom in ostalimi pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, kadar ocenjuje vrednost poslovno nepotrebnih sredstev oziroma kadar uporablja na sredstvih temelječ način ocenjevanja in se pri tem opira na ocene vrednosti, ki so jih izdelali ocenjevalci vrednosti sredstev. Ocenjevalec vrednosti podjetij mora v pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja kot prilogo vključiti tudi povzetek bistvenih informacij iz omenjenih priloženih pisnih poročil. Med bistvene informacije spadajo:
– identifikacija in status ocenjevalca, ki je opravil oceno vrednosti sredstev, ki se vključuje v osnovno poročilo o oceni vrednosti podjetja (osnovno poročilo);
– identifikacija stranke in vseh drugih nameravanih uporabnikov poročila o oceni sredstev, ki se vključuje v osnovno poročilo;
– namen ocenjevanja vrednosti;
– identifikacija sredstev, ki so ocenjena in vključena v osnovno poročilo;
– podlaga vrednosti, uporabljena pri oceni vrednosti sredstev, ki se vključuje v osnovno poročilo;
– datum ocenjevanja vrednosti;
– predpostavke in posebne predpostavke;
– omejitve uporabe, razširjanja in objave poročila, ki se vključuje v osnovno poročilo, omejitve se ne morejo nanašati na izvajanje presoj poročila o oceni vrednosti v skladu z določili SPS-jev in ostalimi pravili Hierarhije, ki urejajo področje presoje;
– potrditev, da je bilo ocenjevanje vrednosti sredstev izvedeno v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti;
– način ocenjevanja vrednosti in utemeljitev;
– znesek ocenjene vrednosti;
– datum poročila o ocenjevanju vrednosti;
g) pisna poročila o ocenjevanju vrednosti sredstev, ki jih vključuje v oceno vrednosti, obravnavati kot sestavni del arhiva projekta ocenjevanja vrednosti ter jih hraniti v skladu z določbami iz 12. odstavka tega standarda;
h) v okviru izvajanja ocenjevanja vrednosti preveriti verodostojnost in zanesljivost informacij drugih, med drugim naročnika, na katerih temelji njegova poročana ocenjena vrednost, ter navesti obseg preverjanja verodostojnosti in zanesljivosti teh informacij.