Standard določa postopke in načela, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vrednosti strojev in opreme ter ostalih premičnin pri delu na drugih področjih, povezanih z ocenjevanjem vrednosti strojev in opreme ter ostalih premičnin (v nadaljevanju premičnine), pri izdelavi analiz in oblikovanju mnenja ter pri načinu predstavitve analiz in mnenja naročniku in uporabnikom (v nadaljevanju uporabniki). V skladu z določili tega standarda je bistveno, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme (v nadaljevanju ocenjevalec) izdela ustrezne analize in nato svoje mnenje uporabnikom sporoči tako, da je nepristransko, smiselno in nezavajajoče.
Ocenjevalci morajo pri svojem delu dosledno spoštovati ta standard. Na ta način ohranjajo najvišjo možno stopnjo strokovnosti izvajanja storitev in zaupanja javnosti v poklic pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Tudi uporabniki storitev morajo od ocenjevalcev zahtevati, da je njihovo delo opravljeno v skladu z veljavnimi standardi in ostalimi pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju Hierarhija).

1. Pri ocenjevanju vrednosti premičnin mora ocenjevalec poznati, razumeti in pravilno uporabiti tiste metode oziroma tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so potrebne za strokovno neoporečno ocenitev vrednosti premičnin.

2. Pri ocenjevanju vrednosti premičnin mora ocenjevalec:
a) nedvoumno določiti obseg dela z naročnikom ocenjevanja v pisni obliki, in sicer v pogodbi ali usklajenem naročilu za izvedbo storitve;
b) opraviti svoje delo skrbno in brez napake ter pri tem upoštevati vse sestavine, ki pomembno vplivajo na oceno vrednosti. Morebitno drugačno mnenje ali stališča naročnika, ki jih pooblaščeni ocenjevalec presodi kot strokovno neutemeljena, ne veljajo za napako;
c) izdelati oceno vrednosti odgovorno in skrbno;
č) izdelati oceno vrednosti neodvisno od kakršnihkoli interesov kogarkoli;
d) ustrezno spoznati in opredeliti premičnine, katerih vrednost ocenjuje, pri čemer mora premičnine in nepremičnine jasno razdeliti, pri tem se po potrebi usklajuje z ocenjevalcem vrednosti nepremičnin;
e) določiti nameravano uporabo in namen ocene vrednosti;
f) proučiti splošne in specifične finančne in gospodarske razmere, stanje v panogi ter ostale dejavnike, ki lahko pomembno vplivajo na ocenjeno vrednost;
g) zbrati, preveriti, analizirati in uskladiti podatke, ki bodo zagotavljali ustrezno in pravilno uporabo izbranega načina ocenjevanja vrednosti; pri zbiranju podatkov upoštevati primeren obseg teh podatkov, opredeliti morebitne predpostavke in posebne predpostavke, vezane na podatke;
h) določiti datum ocenitve vrednosti in po potrebi jasno opredeliti razliko med datumom, za katerega velja ocena vrednosti, in datumom sestavitve poročila o ocenjevanju vrednosti;
i) določiti podlago vrednosti ter uporabljene metode in tehnike ocenjevanja, ki morajo biti v skladu z namenom ocenjevanja vrednosti;
j) proučiti in upoštevati vse omejitve, ki se nanašajo na premičnino: pravice drugih do uporabe, prepovedi uporabe, dana jamstva v obliki premičnine, najemne pogodbe, predpise ali druge podobne omejitve;
k) proučiti morebitne vplive, ki jih imajo na uporabo premičnin veljavni predpisi in zakoni (okoljevarstvena zakonodaja ipd.);
l) oceniti vrednost premičnine z uporabo načinov ocenjevanja vrednosti in ustreznih metod ocenjevanja vrednosti; pri tem mora med drugim:
– zbrati, preveriti, analizirati in uskladiti nabavnovrednostne podatke, primerljive tržne podatke (če obstajajo);
– upoštevati kakršenkoli vpliv na vrednost z vidika upoštevanja stanja, v katerem se premičnina nahaja (v uporabi, instalirano, demontirano, premeščeno, odpad), morebitnih izboljšav (dograditev, izboljšanje krmiljenja, optimiziranje komponent, stanje vzdrževanja);
– upoštevati in analizirati morebiten vpliv pričakovanih sprememb na vrednost ne glede na to, ali so spremembe nastale na premičnini ali zunaj nje, in dokazati, da te spremembe na datum ocenjevanja vrednosti vplivajo na vrednost;
m) upoštevati in analizirati kakršenkoli vpliv na vrednost, ki ga ima združevanje različnih premičnin v tehnološko zaokrožene celote ali denar ustvarjajoče enote, in se izogibati ocenjevanju vrednosti celote le na podlagi seštevanja posameznih vrednosti;
n) analizirati in upoštevati pretekle prodaje, obstoj morebitnih opcij, prodajnih pogodb, terminskih pogodb ali navedb ponudbenih vrednosti, ki lahko pomembno vplivajo na oceno vrednosti;
o) oceniti vrednost premičnin v gradnji šele po proučitvi:
– načrtov, posebnih zahtev oziroma druge dokumentacije;
– zagotovil o verjetnosti dokončanja in najverjetnejšem datumu dokončanja;
– jasnih in primernih zagotovil glede stroškov razvoja, predvidenih zaslužkov, stopenj izkoriščenosti, predvidene konkurence podobnih premičnin, ko bo projekt dokončan, ter podobnih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na oceno vrednosti;
p) vedno preveriti, ali je premičnina zgrajena in predana v uporabo skladno s predpisi in zakonodajo.
Hkrati mora ocenjevalec:
r) v poročilu razkriti ključne elemente ocenjevanja za potrebe primerljivosti, ustreznosti in verodostojnosti poročil o ocenjevanju vrednosti, med katere spadajo tudi razkritja vseh predpostavk, posebnih predpostavk in pomembnih negotovosti, ki neposredno vplivajo na postopek ocenjevanja vrednosti in samo oceno vrednosti;
s) samostojno odločati o izbiri načinov ocenjevanja vrednosti. Odločitve sprejema na podlagi izbrane podlage ocenjevanja vrednosti premičnin, namena ocenjevanja vrednosti, značilnosti ocenjevanih premičnin ter na podlagi razpoložljivosti podatkov in informacij.

3. Kadar narava projekta ocenjevanja omogoča in dopušča, ocenjevalec praviloma zbere in analizira tudi podatke, ki se nanašajo na prodaje primerljivih premičnin v podobnih dejavnostih, vključujoč cene in prodajne pogoje s podatki o fizičnem stanju, preostali dobi uporabnosti, funkcionalnosti in ekonomski uporabnosti premičnin (če kaj od tega obstaja).

4. Pri poročanju o oceni vrednosti premičnin mora ocenjevalec prikazati vse analize, mnenja in sklepe tako, da niso zavajajoči. Pri tem mora delo opraviti s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.