Ta standard obravnava posebnosti računovodskih rešitev v organizacijah v stečaju ali prisilnem prenehanju ter sestavljanje računovodskih izkazov zanje.
Ta standard ureja pravila sestavljanja otvoritvene bilance stanja organizacije v stečaju ali prisilnem prenehanju (odslej otvoritvena bilanca), vrednotenja in merjenja računovodskih postavk v času stečajnega postopka ali postopka prisilnega prenehanja (odslej postopek), vodenja poslovnih knjig v času postopka, sestavljanja zaključne bilance stanja organizacije v stečaju ali prisilnem prenehanju (odslej zaključna bilanca) ter hrambe dokumentacije po zaključku postopka.
Po tem standardu veljajo za organizacije v stečaju ali prisilnem prenehanju tiste organizacije, za katere je bil na podlagi zakona uradno začet postopek stečaja ali prisilnega prenehanja. Ta standard se ne uporablja za organizacije, ki prenehajo na podlagi predpisov o prostovoljnem prenehanju po skrajšanem postopku ali po postopku redne likvidacije.
Kadar s tem standardom niso predvidene posebne računovodske rešitve za organizacije v stečaju ali prisilnem prenehanju, se smiselno uporabljajo Uvod v Slovenske računovodske standarde in Okvir SRS-jev ter Slovenski računovodski standardi (SRS) od 1 do 17 in od 20 do 23. Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS-jev (2024).

39.1. Na dan pred začetkom postopka sestavi organizacija računovodske izkaze v skladu z Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS-jev ter s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1 do 17 in od 20 do 23.

39.2. Na dan začetka postopka popiše organizacija vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov ter sestavi otvoritveno bilanco ob upoštevanju pravil vrednotenja in merjenja računovodskih postavk v skladu s tem standardom.
Organizacija sestavi otvoritveno bilanco najkasneje v 4 mesecih od začetka postopka.

39.3. Organizacija pojasni pomembnejše razlike med bilanco stanja, sestavljeno na dan pred začetkom postopka, in otvoritveno bilanco v prilogi k otvoritveni bilanci.

39.4. Neopredmetena sredstva se v otvoritveni bilanci stanja ovrednotijo po ocenjeni tržni vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje.
Naložbe v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice se izkažejo le, če jih je mogoče prodati.
V otvoritveni bilanci stanja se ne izkažejo neopredmetena sredstva, ki obsegajo:
‒ dolgoročno razmejene stroške razvijanja;
‒ naložbe v dobro ime;
‒ druge neiztržljive dolgoročno razmejene postavke.

39.5. Opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe, oprema, osnovna čreda in večletni nasadi) in naložbene nepremičnine se v otvoritveni bilanci ovrednotijo po ocenjeni tržni vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje.
Posebej se izkažejo tudi opredmetena osnovna sredstva, pridobljena z najemom.

39.6. Dolgoročne finančne naložbe se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe.

39.7. Finančne naložbe v kapital drugih organizacij se ovrednotijo po tržni oziroma čisti iztržljivi vrednosti.
Dana posojila, depoziti in varščine se ovrednotijo po pogodbeni ali čisti iztržljivi vrednosti. V plačilo nezapadle finančne naložbe, ki se ne obrestujejo, se ovrednotijo po diskontirani vrednosti na dan začetka postopka.
Odkupljene lastne delnice oziroma deleži se ne izkažejo. Terjatve za nevplačani vpisani kapital se izkažejo po pogodbeni vrednosti.

39.8. Finančne naložbe v tujih valutah se preračunajo v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan začetka postopka.

39.9. Zaloge surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaže, nedokončane proizvodnje, gotovih proizvodov in trgovskega blaga se v otvoritveni bilanci ovrednotijo po čisti iztržljivi vrednosti, razen tistih, ki jih bo organizacija uporabila pri morebitnem nadaljevanju proizvajanja. Te se ovrednotijo po SRS-ju 4 – Zaloge.

39.10. Dolgoročne terjatve iz poslovanja in financiranja se prenesejo na konte kratkoročnih terjatev iz poslovanja in financiranja.

39.11. Terjatve se ovrednotijo po pogodbeni ali čisti iztržljivi vrednosti.
V plačilo nezapadle terjatve, ki se ne obrestujejo, se ovrednotijo po diskontirani vrednosti na dan začetka postopka.

39.12. Terjatve v tujih valutah se preračunajo v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan začetka postopka.

39.13. Gotovina v blagajnah ter dobroimetja na računih v bankah in drugih finančnih institucijah se v otvoritveni bilanci izkažejo kot denarna sredstva.
Denarna sredstva v tujih valutah se preračunajo v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan začetka postopka.