Ta uredba ureja uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj v skladu s tretjim stavkom prvega odstavka 55. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 in 90/07) in v skladu s tretjim stavkom prvega odstavka 61. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 90/07) (v nadaljnjem besedilu: davčna regijska olajšava), postopek in območja v Republiki Sloveniji z davčnimi regijskimi olajšavami za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste vlaganj, ki se štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, obrazec za uveljavljanje davčnih regijskih olajšav, metodologijo za izpolnjevanje obrazca, način predložitve obrazca davčnemu organu in obliko raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa, podrobnejše predpise o izvajanju davčnega nadzora nad izvajanjem dejavnosti oziroma poslov, ki so povezani z dodelitvijo davčnih ugodnosti kot državne pomoči, ter način in postopek v primeru vrnitve preveč pridobljene državne pomoči.

(1) Za področja države, na katerih se lahko uveljavlja davčna regijska olajšava, se štejejo statistične regije, za katere je izpolnjen pogoj glede višine bruto domačega proizvoda na prebivalca glede na povprečje države, ki je določen z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonom o dohodnini.

(2) Statistične regije, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15 odstotkov, so: Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska in Goriška. V njih velja davčna regijska olajšava v višini 10 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.

(3) Statistične regije, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15 odstotkov, so: Pomurska, Podravska, Koroška, Zasavska, Spodnjeposavska in Notranjsko-kraška. V njih velja davčna regijska olajšava v višini 20 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.

(4) Ta uredba se ne uporablja za pomoč dejavnostim železniškega in cestnega prevoza ter za podjetja v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2).

Davčna regijska olajšava je dodatna davčna olajšava v višini 10 odstotkov oziroma 20 odstotkov vlaganj v raziskovalno-razvojne projekte, ki se lahko uveljavlja poleg splošne olajšave za vlaganja v raziskovalno-razvojne projekte. Splošno olajšavo za vlaganja v raziskovalno-razvojne projekte v višini 20 odstotkov lahko v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 55. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 61. člena Zakona o dohodnini uveljavljajo zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini, ne glede na področje države, na katerem imajo sedež in opravljajo svojo dejavnost.

(1) Davčni organi izvajajo davčni nadzor nad izvajanem raziskovalno-razvojne dejavnosti oziroma poslov, ki so povezani z uveljavljanjem davčne olajšave za raziskave in razvoj (v nadaljnjem besedilu: davčni nadzor), v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja davčno službo, in to uredbo.

(2) Za izvajanje davčnega nadzora je pristojen davčni organ, pri katerem zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za raziskave in razvoj, vlaga davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb ali davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

(1) Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčno regijsko olajšavo, hkrati s predložitvijo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ali davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti predloži kot prilogo k davčnemu obračunu tudi obrazec za uveljavljanje davčnih regijskih olajšav, ki je Priloga 1 in je sestavni del te uredbe, izpolnjen na način, kot je določen v metodologiji, ki je Priloga 2 in je sestavni del te uredbe, ter obrazec s podatki o raziskovalno-razvojnem projektu, ki je Priloga 3 in je sestavni del te uredbe, izpolnjen na način, kot je določen v metodologiji, ki je Priloga 4 in je sestavni del te uredbe. Zavezanec izpolni navedene obrazce posebej za vsak posamezen projekt ali program, ki predstavlja zaključeno celoto raziskovalno-razvojne dejavnosti.

(2) Za uveljavitev davčne ugodnosti mora biti prisoten spodbujevalni učinek te ugodnosti na podjetje.

(3) Davčni zavezanec poroča davčnemu organu tudi o dejstvih oziroma okoliščinah, zaradi katerih ne bi bil upravičen do uveljavljanja davčne regijske olajšave, na primer o kombinaciji državnih pomoči v skladu z 10. členom te uredbe v 30 dneh po nastopu takega dejstva oziroma okoliščine.