(1) Doseganje nadpovprečnih rezultatov javnega uslužbenca se presoja upoštevaje kriterije iz prvega odstavka 30. člena ZSTSPJS in podrobneje določene kriterije iz drugega do vključno šestega odstavka tega člena ter upoštevaje merilo iz 5. člena te uredbe.

(2) Kriterij kakovost vključuje strokovno in vsebinsko pravilnost opravljenega dela, usmerjenost k uporabniku storitve, uporabno vrednost rezultatov dela, skladnost z roki in postopki, ohranjanje kakovosti pri opravljanju nalog v pogojih časovnega pritiska ali spremenjenih okoliščin in prispevek k ugledu uporabnika proračuna. Šteje se, da je delo javnega uslužbenca opravljeno kakovostno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. strokovna pravilnost, kar pomeni, da je delo opravljeno v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi, metodologijami in dobrimi praksami s posameznega področja,
2. vsebinska pravilnost, kar pomeni, da je delo opravljeno v skladu z veljavnimi predpisi, internimi akti in organizacijskimi pravili uporabnika proračuna,
3. usmerjenost k uporabniku storitve, kar pomeni, da rezultati dela prispevajo k doseganju ciljev in interesov uporabnikov,
4. uporabna vrednost rezultatov dela, kar pomeni, da rezultati dela, ki so preverljivi in brezhibni, omogočajo nadaljnjo uporabo v okviru izvajanja nalog in prispevajo h kakovosti,
5. skladnost z roki in postopki, kar pomeni, da je delo opravljeno v predpisanih oziroma določenih rokih ter v skladu z notranjimi postopki, navodili in standardi poslovanja uporabnika proračuna,
6. ohranjanje kakovosti pri opravljanju nalog tudi v pogojih časovnega pritiska ali spremenjenih okoliščin,
7. javni uslužbenec s svojim delom in ustrezno komunikacijo prispeva k ugledu uporabnika proračuna.

(3) Kriterij natančnost vključuje rezultate dela brez napak, ki so zanesljivo uporabni za nadaljnje procese, prepoznavanje napak in nedoslednosti ter predlaganje izboljšav delovnih procesov. Šteje se, da je javni uslužbenec pri opravljanju dela natančen, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

1. rezultati dela ne vsebujejo napak, izkazujejo pa visoko raven strokovne natančnosti, s katero se zagotavlja prepoznavanje morebitnih napak in nedoslednosti pri delu organizacijske enote ali izvedbenih postopkih,
2. dosledno prepoznava napake in nedoslednosti ter predlaga ukrepe za njihovo odpravo oziroma za izboljšanje delovnih procesov.

(4) Kriterij samostojnost vključuje odsotnost potrebe po nadzoru pri opravljanju dela, proaktivno zaznavanje potreb po odzivanju in samoiniciativnem reševanju problemov, sposobnost samostojnega delovanja v pogojih časovnega pritiska oziroma zmožnost fleksibilnega delovanja, samostojno načrtovanje, organiziranje in določanje prioritet ter sprejemanje odločitev v pristojnosti javnega uslužbenca. Šteje se, da je javni uslužbenec pri opravljanju dela samostojen, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. delo opravlja samostojno, brez potrebe po stalnem nadzoru nadrejene osebe, ter odgovorno prevzema naloge v okviru svojih pristojnosti,
2. proaktivno zaznava potrebe po odzivanju in samoiniciativno rešuje probleme, pri čemer prevzema pobude za izboljšanje izvajanja nalog in delovnih postopkov v okviru svojih pooblastil,
3. ohranja samostojnost in prilagodljivost pri opravljanju nalog tudi v pogojih časovnega pritiska ali spremenjenih okoliščin,
4. samostojno načrtuje, organizira in določa prioritete dela, v skladu s cilji in nalogami delodajalca in brez nadzora nadrejene osebe, v okviru svojih pristojnosti,
5. samostojno sprejema odločitve v okviru svojih pooblastil in odgovornosti, določenih z zakonodajo ter internimi akti delodajalca.

(5) Kriterij obseg dela vključuje večjo količino opravljenega dela, sposobnost prevzemanja dodatnih nalog ter opravljanje večjega obsega dela iz razlogov, povezanih z organizacijo delovnega procesa ali začasno povečano obremenitvijo. Šteje se, da je javni uslužbenec opravil povečan obseg dela, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. opravi večjo količino dela, kot se pričakuje glede na običajni oziroma načrtovani obseg nalog, pri čemer so rezultati dela primerljive kakovosti,
2. prevzema dodatne naloge v okviru svojega delovnega področja organizacijske enote, kadar to zahtevajo potrebe delovnega procesa,
3. opravlja povečan obseg dela zaradi sodelovanja ali vodenja delovnih skupin, projektov ali drugih organizacijskih oblik,
4. zagotavlja neprekinjen potek dela tudi v primerih začasno povečanega obsega nalog ali spremenjenih pogojev dela ter s tem prispeva k nemotenemu delovanju delodajalca oziroma organizacije v javnem sektorju.

(6) Kriterij učinkovitost dela vključuje racionalno izrabo delovnega časa, opravljanje dela na način, da so cilji doseženi v časovnih okvirih, ter zmožnost prepoznavanja in določanja prioritet glede na obseg, pomen in zahtevnost nalog. Šteje se, da je javni uslužbenec pri opravljanju dela učinkovit, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. racionalno izrablja delovni čas, kar pomeni, da naloge opravlja v okviru razpoložljivega časa na način, ki zagotavlja večjo produktivnost oziroma enako količino kakovostno opravljenega dela v krajšem času,
2. naloge opravlja tako, da so cilji realizirani v predvidenih časovnih okvirih, pri čemer upošteva roke, določene s predpisi, notranjimi akti ali navodili delodajalca,
3. ustrezno prepoznava in določa prioritete glede na obseg, zahtevnost in pomen posameznih nalog ter razporeja čas in sredstva na način, ki omogoča pravočasno in učinkovito izvedbo nalog,
4. prispeva k učinkovitemu poslovanju in doseganju ciljev delodajalca, pri čemer ravna v skladu z načeli strokovnosti, gospodarnosti in nujnosti.