(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je:

• EE oprema, proizvedena v RS, prvič dana v promet v RS ali ko je prvič uporabljena v RS, če je proizvajalec te opreme tudi njen končni uporabnik,
• EE oprema, pridobljena v drugi državi članici EU ali uvožena iz tretjih držav, prvič dana v promet v RS ali ob prvi uporabi EE opreme v RS, če je pridobitelj te opreme tudi njen končni uporabnik.

(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba, ki daje EE opremo v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena okoljske dajatve ne plačuje proizvajalec in pridobitelj za EE opremo, ki jo sam uporabi kot končni uporabnik zaradi izvajanja svoje dejavnosti, ki ni proizvodnja, popravljanje ali vzdrževanje kakršnekoli opreme, ki vsebuje EE opremo, če letna količina EE opreme ne presega 1.500 kg.