(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica uporabe mazalnih olj, tekočin in njim sorodnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: mazalna olja), osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja.

(2) Ta uredba določa tudi merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.

Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe mazalnih olj in je prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).

(1) Mazalna olja po tej uredbi so olja mineralnega ali sintetičnega izvora, ki so glede na odmero okoljske dajatve razvrščena v dva razreda in imajo po kombinirani nomenklaturi naslednjo tarifno oznako:

• prvi razred: 2710 19 81, 2710 19 87 in 3403 19 90;
• drugi razred: 2710 19 83, 2710 19 85, 2710 19 91, 2710 19 93, 2710 19 99, 3403 99 00 in 3819 00 00.

(2) Za mazalna olja po tej uredbi se ne štejejo tista mazalna olja, ki so rastlinskega ali živalskega izvora, če je biološka razgradljivost njihovih sestavin in dodatkov najmanj 60%, kar ugotavlja s preizkušanjem akreditiran laboratorij za ugotavljanje vsebnosti olj rastlinskega oziroma živalskega izvora.

(1) Okoljska dajatev se ne plačuje pri uporabi mazalnih olj, če so namenjena kot surovina za proizvodnjo drugih mazalnih olj ali so kot proizvod namenjena za mehčanje materialov in po uporabi ostanejo v teh materialih ali so vgrajena v druge končne izdelke, ki so kot taki iznešeni iz ozemlja RS ali izvoženi iz območja EU.

(2) Okoljska dajatev se tudi ne plačuje za mazalna olja, ki se izvozijo iz območja EU ali iznesejo v druge države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ne glede na to, ali so proizvedena v RS, uvožena iz tretjih držav ali pridobljena iz drugih držav članic EU.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je mazalno olje prvič dano v promet na ozemlju RS, če gre za proizvodnjo, oziroma ob pridobitvi mazalnega olja iz druge države članice EU oziroma ob uvozu mazalnega olja iz tretjih držav.

(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je pravna ali fizična oseba, ki rabi mazalna olja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

(3) Zavezancu okoljsko dajatev zaračunava oseba, ki daje mazalna olja v promet (v nadaljnjem besedilu: plačnik okoljske dajatve), in je:

• proizvajalec mazalnih olj (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec),
• oseba, ki zaradi opravljanja svoje dejavnosti pridobi mazalna olja iz druge države članice EU in jih vnese na ozemlje RS (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj),
• uvoznik mazalnih olj (v nadaljnjem besedilu: uvoznik).

(4) Plačnik okoljske dajatve zaračunano okoljsko dajatev vplača v proračun Republike Slovenije.

(5) Če je zavezanec oseba iz prve oziroma druge alinee tretjega odstavka tega člena, obračuna okoljsko dajatev sam in jo sam vplača v proračun Republike Slovenije.

(1) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je masa mazalnega olja, izražena v kilogramih. Za preračun prostor­ninskih enot v masne se za vsa mazalna olja po tej uredbi uporablja faktor 0.9.

(2) Okoljska dajatev se plačuje v določenem znesku na kilogram mazalnega olja. Glede na razvrstitev mazalnega olja v razreda iz 3. člena te uredbe se okoljska dajatev plača v višini, ki znaša:

• 50% zneska, določenega za kilogram mazalnega olja iz druge alinee prvega odstavka 3. člena te uredbe oziroma
• 100% zneska, določenega za kilogram mazalnega olja iz prve alinee prvega odstavka 3. člena te uredbe.

(3) Znesek okoljske dajatve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS.