Prireditelj sme prodajati srečke preko lastne maloprodajne mreže ali preko pooblaščenih prodajalcev.

Za prodajno mesto se po določbah te uredbe štejejo:

• prodajalne,
• kioski,
• premična prodajna mesta,
• stavnice oziroma drugi prostori, kjer se sprejemajo vplačila za igre.

Na prodajnih mestih iz prve in četrte alinee prejšnjega odstavka so lahko nameščeni tudi samopostrežni terminali.

Samopostrežni terminal je naprava, ki udeležencu pri igri omogoča neposredni nakup srečke in je povezana v informacijski sistem prireditelja.

Na prodajnem mestu morajo biti na vidnem mestu označene igre, katerih srečke se prodajajo.

Prireditelj mora na prodajnem mestu udeležencu pri igri omogočiti vpogled v pravila igre.

Na prodajnem mestu mora imeti prireditelj oglasno mesto, kjer mora objaviti:

• ponudbo dogodkov, iz katere udeleženec napoveduje izid v igri,
• sporočilo o izidu žrebanja ali ugotavljanja dobitkov,
• druga obvestila pomembna za udeležence.

Prodajno mesto mora biti opremljeno s tehničnimi napravami in pripomočki ter programsko opremo, ki jo zahteva celoten postopek prirejanja igre (v nadaljnjem besedilu: tehnološki postopek). Nepooblaščen dostop do opreme prodajnega mesta mora biti onemogočen.