(1) Izvajalec obdelave odpadkov mora za obdelavo odpadkov imeti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(2) Ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje na zahtevo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki:

• je registriran za dejavnost obdelave odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti,
• razpolaga z napravo za obdelavo odpadkov z uporabnim dovoljenjem, pridobljenim v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali namerava zgraditi takšno napravo.

(3) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka se osebi, ki namerava predelovati lastne nenevarne odpadke, za to dejavnost ni treba registrirati v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti.

(4) V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo določi:

• vrste in skupno količino nenevarnih odpadkov, ki se lahko obdelajo,
• vrste in količine nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelajo,
• celotno količino odpadkov, ki se lahko obdela,
• lokacijo izvajanja obdelave odpadkov z navedbo parcelne številke ali številke stavbe iz registra stavb,
• največjo možno zmogljivost naprave;
• tehnične zahteve za napravo za obdelavo odpadkov,
• opis obdelave odpadkov,
• pogoje za izvajanje obdelave odpadkov,
• ukrepe za preprečitev škodljivih vplivov na okolje.

(5) Ne glede na določbo prvega odstavka 9. člena te uredbe lahko ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli mešanje različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti, če:

• so izpolnjene okoljevarstvene zahteve iz sedmega odstavka 5. člena te uredbe,
• je takšno mešanje namenjeno večji zanesljivosti pri varovanju okolja in zdravju ljudi med prevozom odpadkov in pri njihovi obdelavi.