Ta uredba določa podrobnejše pogoje, merila in vrste razvojnih spodbud za turizem (v nadaljnjem besedilu: razvojna spodbuda).

(1) Izrazi uporabljeni v tej uredbi imajo naslednji pomen:

1. Upravičeni stroški so stroški, ki so lahko predmet sofinanciranja po tej uredbi.
2. Investicija je investicija v materialna ali nematerialna sredstva, povezana:

• z ustanovitvijo novega ali razširitvijo obstoječega obrata,
• z bistveno spremembo proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu in
• s pridobitvijo osnovnih sredstev z nakupom podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi prenehalo delovati, če ne bi bilo kupljeno s strani neodvisnega investitorja.

3. Materialna sredstva so zemljišče, zgradbe, oprema in stroji.
4. Nematerialna sredstva so sredstva povezana s prenosom tehnologije za pridobitev patentnih pravic, licenc, znanja in ne patentiranega tehničnega znanja.
5. Javna sredstva so javna sredstva iz lokalnih, regionalnih in nacionalnih virov ter virov Evropske skupnosti.
6. Pomoč »de minimis« je pomoč, ki zaradi svoje višine ne izkrivlja ali ogroža konkurence. Pogoje za dodeljevanje tovrstnih pomoči določajo predpisi Evropske skupnosti, ki urejajo državne pomoči.
7. Lastna sredstva so sredstva prejemnika razvojne spodbude in krediti, ki jih je pridobil pod tržnimi pogoji.
8. Veliki investicijski projekti so investicije, pri katerih vrednost upravičenih stroškov presega 50 milijonov eurov.
9. Celoviti programi so programi, ki vključujejo problematiko širšega območja regije ali turistične destinacije.
10. Posamezni programi so programi, ki so osredotočeni na reševanje problematike enega podjetja ali manjše skupine podjetij.
11. Organizacije, ki skrbijo za celosten razvoj turizma v posameznih regijah ali turističnih destinacijah, so organizacije, pri katerih tovrstne aktivnosti ne predstavljajo opravljanje aktivnosti na trgu, kot so na primer regionalne razvojne agencije, lokalne turistične organizacije, regijske destinacijske organizacije in druge podobne organizacije.
12. Splošno usposabljanje je usposabljanje, ki ga delojemalec ne uporablja samo ali v pretežni meri na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca v podjetju, ki prejema pomoč, temveč delojemalcu daje znanja, ki so v veliki meri prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja in s tem bistveno izboljšajo zaposljivost delojemalca.
13. Posebno usposabljanje je usposabljanje, ki ga delojemalec neposredno in v pretežni meri uporablja na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca v podjetju, ki prejema pomoč, in ki mu daje znanja, ki niso ali pa so zgolj v omejenem obsegu prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja.
14. Skupina investicij so investicije, od katerih je vsaka tehnično – tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota, ki izpolnjuje cilje v okviru skupnega namena.

(2) Za razvrščanje gospodarskih družb in podjetij po velikosti na majhna, srednje velika in velika se po tej uredbi uporabljajo merila, ki jih opredeljuje Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3).

(1) Ta uredba se uporablja za razvojne spodbude, ki jih dodeljuje ministrstvo, pristojno za turizem (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), kot instrument za izvajanje turistične politike iz prvega odstavka 6. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04; v nadaljnjem besedilu: zakon). Izvajalca javnih razpisov, po katerih se dodeljujejo razvojne spodbude, sta lahko tudi Slovenski podjetniški sklad in Slovenska turistična organizacija.

(2) Ta uredba se uporablja za dodeljevanje razvojnih spodbud, ki jih ministrstvo namenja za izvajanje naslednjih ukrepov in aktivnosti turistične politike iz 7. člena zakona:

• programe trženja celovite turistične ponudbe Slovenije na domačem in tujih trgih,
• programe razvojnih spodbud za razvoj novih integralnih turističnih proizvodov,
• programe za obnovo in izgradnjo nove turistične infrastrukture,
• programe za urbanistično urejanje prostora za razvojne potrebe turizma,
• programe za dvig kakovosti v turizmu,
• programe za razvoj kadrov v turizmu.

(3) Drugi ukrepi in aktivnosti iz 7. člena zakona nimajo značaja razvojnih spodbud in se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje upravnih pristojnosti ministrstva.

(1) Razvojne spodbude se dodeljujejo na podlagi izvedenih javnih razpisov po načelu enakih pogojev za vse predlagatelje in neodvisnih meril ocenjevanja, oziroma, če so predlagatelji pravne osebe z neprofitnim statusom, tudi na podlagi neposredne potrditve investicije, skupine investicij ali programa.

(2) Razvojne spodbude, ki zapadejo pod nadzor z vidika državnih pomoči, se lahko dodelijo, v kolikor imajo dejansko spodbuden učinek na izvedbo projekta ali so nujno potrebne za njegovo realizacijo. V primeru ko je predlagatelj majhno ali srednje veliko podjetje, se projekt ne sme pričeti izvajati pred oddajo vloge za odobritev razvojne spodbude. V primeru ko je predlagatelj veliko podjetje, mora iz vloge izhajati skladnost z enim ali več naslednjih kriterijev:

• razvojna spodbuda ima bistven vpliv na razširitev velikosti projekta,
• razvojna spodbuda ima bistven vpliv na razširitev obsega projekta,
• razvojna spodbuda ima bistven vpliv na povečanje zneska sredstev, ki ga bo predlagatelj porabil za projekt,
• razvojna spodbuda ima bistven vpliv na hitrejši zaključek projekta,
• razvojna spodbuda investicijskega značaja ima odločujoč vpliv na odločitev, da se bo projekt izvedel v zadevni regiji.

(3) Pri dodeljevanju razvojnih spodbud iz 10., 14., 17. in 24. člena te uredbe se poleg določb te uredbe upoštevajo tudi splošne in posebne določbe, ki se nanašajo na regionalno pomoč, na pomoč za svetovalne storitve v malih in srednje velikih podjetjih, na udeležbo malih in srednje velikih podjetij na sejmih ter na pomoči za usposabljanje, Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3).

(4) Do razvojnih spodbud po tej uredbi niso upravičeni predlagatelji, ki imajo neporavnane obveznosti iz naslova v preteklosti dodeljene razvojne spodbude, za katero je bilo ugotovljeno, da je nezakonita in nezdružljiva s skupnim trgom.

Razvojno spodbudo se lahko dodeli, če predlagatelj izpolnjuje naslednje pogoje:

• opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
• ni v stečaju, prisilni poravnavi ali likvidaciji,
• ni dolgoročno plačilno nesposoben po tretjem odstavku 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07) (ta pogoj velja le za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike),
• ni v težavah in ne prejema, pa tudi ni v postopku pridobivanja, finančne pomoči države po programu za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Mala in srednje velika podjetja, ki delujejo manj kakor tri leta od registracije, se ne obravnavajo kot podjetja v težavah, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij,
• nima neporavnanih obveznosti do države,
• ni za isti namen, ki vsebuje elemente državnih pomoči, že sofinanciran iz drugih javnih virov, oziroma skupna višina prejetih sredstev iz tega naslova ne presega najvišje dovoljene višine sofinanciranja, ki jo določajo pravila s področja državnih pomoči.

Pri razvojnih spodbudah, ki zapadejo pod nadzor z vidika državnih pomoči, veljajo zgornje meje sofinanciranja upravičenih stroškov v okviru posameznih ukrepov ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena za posamezni namen in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Pomoči se seštevajo. Pri seštevanju pomoči se upošteva tudi pomoč, dodeljena po pravilu »de minimis«. Če je predlagatelj v zadnjih treh letih prejel pomoč v obliki rizičnega kapitala, se odstotek sofinanciranja zmanjša za 20 odstotkov, vendar zmanjšanje ne sme presegati zneska prejetega rizičnega kapitala.

Začetek izvajanja investicije pomeni pri investicijah, ki imajo značaj državnih pomoči, začetek gradbenih del ali prva trdna zaveza za naročilo opreme ali strojev, vendar ne vključuje predhodnih študij izvedljivosti. Pri drugih investicijah (npr. investicije javnega značaja) pa začetek izvajanja investicije pomeni sklep pristojnega organa o začetku investicije.

(1) Programi trženja turistične ponudbe Slovenije na domačem in tujih trgih zajemajo vlaganje v razvoj, promocijo ter nastopanje in trženje na domačem in tujih tržiščih.

(2) Poleg osnovnih kriterijev iz drugega odstavka 8. člena zakona se pri dodeljevanju sredstev za namene iz prejšnjega odstavka upoštevajo najmanj naslednja merila:

• uresničevanje nacionalnih ciljev,
• skladnost z razvojnimi dokumenti turistične destinacije,
• kvaliteta projekta,
• pozitivni učinki na prepoznavnost slovenske turistične ponudbe,
• realnost izvedbe.